sreda, 28. december 2005
petek, 16. december 2005
Izvzetje dodatka za veliko družino iz obdavčitve
četrtek, 1. december 2005
Predsednika vlade smo prosili za pogovor o ukrepih na področju družinske politike
Družinska pobuda je predsednika vlade Janeza Janšo z dopisom 4.11.2005 prosila za pogovor o ukrepih za povečanje rodnosti in izboljšanje položaja družin ter okviru predlaganih reform z vidika staršev in družin.
Iz kabineta predsednika vlade smo 25.11.2005 dobili dokaj nedoločen odgovor.Prošnja za pogovor
Spoštovani gospod predsednik!
Ob predstavitvi vladnega programa ste med najpomembnejše prednostne naloge te vlade uvrstili skrb za zvišanje rodnosti in izboljšanje položaja družin, saj je močno prenizka rodnost trenutno največji strukturni problem naše države.
Starši, povezani v Družinsko pobudo, društvo za družini naklonjeno družbo, si že od leta 1997 prizadevamo ravno za te cilje, zato smo se nove usmeritve v slovenski politiki zelo razveselili. V letih svojega delovanja na področju družinske politike, smo si nabrali precej znanja in izkušenj ter se izkazali s tehtnimi in utemeljenimi predlogi ter argumentirano razpravo brez čustvenih in populističnih pretiravanj. Kot osnovni način delovanja smo vedno izbirali dialog z aktualno pristojno oblastjo, saj verjamemo predvsem v moč argumenta.Očitno so starši po vsej Sloveniji Družinsko pobudo sprejeli kot verodostojnega zagovornika svojih potreb in pravic, saj število naših članov vztrajno raste (zdaj nas je že približno 1.000), širši krog prijateljev Družinske pobude pa je še precej večji, saj smo npr. v letu 2004 v pičlih nekaj dneh zbrali preko 13.000 podpisov pod pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o dohodnini, s katerim je hotela prejšnja vlada znižati davčne olajšave za večje družine.
S svojim znanjem in izkušnjami smo z veseljem pripravljeni pomagati pri pripravi sprememb zakonodaje in potrebnih reform za vzpostavitev okolja, v katerem bi se starši v svoji starševski vlogi počutili bolje kot danes in se zato raje in večkrat odločali za starševstvo.Zato vas prosimo za srečanje, na katerem bi se lahko pogovorili o vaših načrtih za uresničenje zgoraj omenjene prednostne naloge vlade v tem mandatu in o tem, kako bi lahko pri tem pomagali v Družinski pobudi. To je še posebej pomembno v času sprejemanja pomembnih reform za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, pri čemer v dokumentih o predlogih teh reform vsaj za zdaj nismo našli veliko oprejemljivega o načinu reševanja problema prenizke rodnosti in o zgoraj omenjeni prednostni usmeritvi in nalogi vlade v tem mandatu. Postavlja se nam tudi vprašanje, kako so te usmeritve izražene v proračunih za leto 2006 in 2007.
V pričakovanju vašega pozitivnega odgovora in skorajšnjega srečanja vam želimo lep in miren dan!Za Družinsko pobudo Tomaž Merše, predsednik
sreda, 30. november 2005
Prošnja za razgovor z Jožetom P. Damijanom o družinski problematiki v luči predlaganih reform
Spoštovani gospod dr. Jože P Damijan!
Dovolite, da se vam na začetku na kratko predstavimo. Družinska pobuda je društvo, ki povezuje predvsem starše in si že od leta 1997 (formalno pa od 1998) prizadeva za zakonodajne rešitve, ki bi izboljšale primerjalni položaj staršev in družin. V preteklosti smo se sicer bolj kot z izboljšavami zakonodaje ukvarjali s preprečevanjem sprememb, ki bi poslabšale položaj staršev in družin. V letih svojega delovanja na področju družinske politike smo si nabrali precej znanja in izkušenj ter se izkazali s tehtnimi in utemeljenimi predlogi ter argumentirano razpravo brez čustvenih in populističnih pretiravanj. Kot osnovni način delovanja smo vedno izbirali dialog z aktualno pristojno oblastjo, saj verjamemo predvsem v moč argumenta.
Očitno so starši po vsej Sloveniji Družinsko pobudo sprejeli kot verodostojnega zagovornika svojih potreb in pravic, saj število naših članov vztrajno raste (zdaj nas je že približno 1.000), širši krog prijateljev Družinske pobude pa je še precej večji, saj smo npr. v letu 2004 v pičlih nekaj dneh zbrali preko 13.000 podpisov pod pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o dohodnini, s katerim je hotela prejšnja vlada znižati davčne olajšave za večje družine.
Z zanimanjem spremljamo razprave in tudi vaše dokumente na temo reform za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Seveda si poskušamo ustvariti sliko o tem, kako bo celoten sklop reform vplival na položaj staršev in družin. Za analizo učinkov različnih zakonskih predlogov s področja družinskih prejemkov in davkov smo si že pred časom izdelali računalniška simulacijska orodja, ki jih stalno dograjujemo in prilagajamo novim predlogom. Lahko povemo, da so se v preteklosti naši izračuni izkazali za pravilne. Ko poskušamo na podoben način obdelati vaše predloge reform, se znajdemo pred težavo pomanjkanja konkretnih podatkov in številk, ki so nujno potrebne za izvedbo izračunov in končno za ponovitev in preverjanje doslej že predstavljenih izračunov.
Poleg tega pa že predstavljeni podatki o nekaterih predlogih kažejo, da bi bili za družine, še posebej za družine z več otroki lahko precej škodljivi, če jih ne bi izvedli na pravi način. Ocenjujemo, da ne bi bilo potrebno posegati v koncept reform, če bi jih hoteli izpeljati tako, da bi bile tudi z vidika staršev in družin sprejemljive oziroma koristne ali vsaj neškodljive.
S svojim znanjem in izkušnjami smo z veseljem pripravljeni pomagati pri pripravi reform, ki bodo prispevale k vzpostavitvi okolja, v katerem bi se starši v svoji starševski vlogi počutili bolje kot danes in se zato raje in večkrat odločali za starševstvo, saj se strinjamo s predsednikom vlade, ki je ob predstavitvi vladnega programa povedal, da je močno prenizka rodnost trenutno največji strukturni problem naše države.
Zato vas prosimo za srečanje, na katerem bi skupaj pregledali, kaj konkretno (s potrebnimi številkami) je z reformami predlagano, da bomo lahko s pomočjo simulacijskih izračunov ugotovili, kaj to pomeni za starše in družine in kje bi bilo morda potrebno predloge prilagoditi. Glede na to, da ste javno povedali, da vam primanjkuje simulacijskih orodij, bo za vas morda zanimivo videti, kaj smo izdelali mi in koliko bi lahko to prišlo prav tudi vam.
V pričakovanju vašega pozitivnega odgovora in skorajšnjega srečanja vam želimo lep in miren dan!
Za Družinsko pobudo Tomaž Merše, predsednik
četrtek, 8. september 2005
Družinska pobuda sooblikovala študijske dneve Draga 2005
sreda, 11. maj 2005
Protest proti krčenju pravice do bolniškega dopusta za nego otroka
Spoštovani gospod minister!
V preteklih dneh so slovenski mediji poročali o predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je bila pripravljena na vašem ministrstvu. Po teh poročilih naj bi bila ena izmed novosti tudi ukinitev nadomestila za prvi dan odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana (v večini primerov otroka).Starši, člani Družinske pobude (približno 1000 nas je že) in zagotovo tudi vsi drugi starši v Sloveniji smo presenečeni in razočarani. Glede na predvolilne obljube in predstavljen program vlade, česa takega od te vlade nismo pričakovali. V zvezi s pravico do odsotnosti z dela zaradi nege bolnega otroka imamo že danes kar nekaj težav (glejte pregled na koncu dopisa) in od vlade, ki je med najvišje prioritete postavila dvig rodnosti, bi pričakovali, da bo reševala tovrstne težave in stiske staršev, ki najbolj prizadenejo predvsem starše z več otroki, ne pa da bo te težave načrtno še povečevala. Starši se praviloma, če se le da, izogibamo bolniškim odsotnostim ali skrbimo, da so te čim krajše, saj to ni motnja le za naše delodajalce ampak tudi za nas, a kot zdravnik se gotovo strinjate, da moramo za zdravje svoji otrok poskrbeti, koliko moremo. Pogosto se zgodi, da je eden izmed staršev z otrokom doma samo en dan, ker ta kaže znake razvijajoče se bolezni, a se ta na srečo ne razvije in gre otrok že naslednji dan lahko v vrtec. V takih primerih bo zdaj marsikateri otrok na meji zdravja šel v vrtec in tam okužil še druge. Tako bo moralo za več dni na bolniško še več staršev. To bo res velik prihranek!?
Menimo, da je očitno, da je takšen predlog v grobem nasprotju s temeljno usmeritvijo vlade, ki naj bi delovala v smislu vzpodbujanja in omogočanja večje rodnosti.Prepričani smo, da je morebitne zlorabe na tem področju mogoče preprečiti in odpraviti z boljšim nadzorom, ne da bi bile družine z bolnimi otroki še dodatno prikrajšane, saj starši že danes zaradi nege bolnih otrok namesto da bi z delom zaslužili 100% svoje plače prejmemo le 80% nadomestilo (pa še zaostalo delo nas pogosto počaka), čeprav bi bili precej bolj veseli, če bi bili naši otroci vedno zdravi in bi mi lahko normalno delali. Upamo, da ne razmišljate tudi o znižanju nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi nege bolnega otroka.
Za zdaj smo še pripravljeni verjeti, da je do takšnega predloga prišlo bolj po pomoti kot pa načrtno, zato vas prosimo, da nam čim prej potrdite, da bo takšen protidružinski predlog umaknjen iz predloga novele zakona. Namesto njega napovedanih dodatnih koalicijskih usklajevanjih raje vključite rešitve za zgoraj omenjene in še kakšne druge težave staršev.
V upanju na hitro in pozitivno rešitev vas pozdravljamo ter vam želimo lep in miren dan!
Za Družinsko pobudo Tomaž Merše, predsednik
Nekaj težav, ki jih imajo danes starši v zvezi z bolniško odsotnostjo za nego bolnih otrok:
- V večini primerov ni pravice do bolniške odsotnosti z dela, ko je otrok v bolnici, čeprav je dokazano, da pri majhnih otrocih prisotnost enega izmed staršev praviloma ugodno vpliva na potek zdravljenja.
- Praviloma oče ne more dobiti bolniške odsotnosti za nego starejšega bolnega otroka v času, ko je mati na starševskem dopustu za novorojenega otroka in je zaradi dojenja z njim v bolnišnici, čeprav je vsakomur jasno, da mati ne more biti hkrati na dveh lokacijah.
- Nekateri pediatri imajo navodilo, da za eno bolezen otroka lahko bolniško odsotnost za nego koristi le eden izmed staršev in tako preprečujejo delitev odsotnosti po dnevih. Tako onemogočajo možnost, da bi nega bolnega otroka čim manj vplivala na delovni proces na delovnih mesti staršev, hkrati pa ne prihranijo ničesar.
- Staršem nekaj hudo bolnih otrok, katerih bolezen traja več let, komisija na pediatrični kliniki vsako leto podaljšuje pravico do bolniške odsotnosti za nego takšnega otroka. Kako bo položaj teh staršev in otrok rešen v novem zakonu?
- Kako bo s pravico do bolniške odsotnosti zaradi spremljanja otroka na specialistični pregled...?
Tu je le nekaj problemov, na katere smo pri svojem dosedanjem delu že naleteli. Morda pa jih je še več. Zato vas prosimo, da pred spremembami zakona poskrbite za kakovostno javno razpravo, v kateri se bo pokazalo, kaj vse je potrebno rešiti, da bodo rešitve, ki bodo na koncu sprejete, res v službi človeka.