četrtek, 15. oktober 2009

Pripombe družinskega terapevta in psihologa dr. Bogdana Žorža na novi družinski zakonik

Posebej objavljamo tudi mnenje priznanega psihologa in terapevta Bogdana Žorža, s katerimi se Družinska pobuda v celoti strinja in jih podpira.
**********************************************
2.člen: družina je preohlapno opredeljena. Do sedaj smo govorili o popolni, nepopolni, enostarševski,
dopolnjeni, razširjeni … družini. Bo odslej to po tem zakonu nedopustno, bo veljalo kot nestrpnost, …. To bi
lahko pričakovali! Bodo statistične raziskave še smele to raziskovati, če je vse preprosto »družina«'
3. člen: Zunajzakonska skupnost je »dalj časa trajajoča zveza…« Kaj pomeni »dalj časa«: več ur, več dni,
več mesecev, let? Določba prinaša nejasnost, bo povzročala pravne spore in zmedo! Potrebno bi bilo to
jasneje opredeliti!
7.člen: Ta člen prepoveduje telesno kaznovanje. To je licemersko dejanje všečnosti trenutnim modnim
trendom. Poleg tega, da nimamo možnosti nadzora nad izvajanjem tega ukrepa, se postavljata še dve
ključni vprašanji:
- Prvo je vprašanje kriterijev za to, kaj je »telesno kaznovanje«, še posebej, ker je zakonik ta pojem razširil
na »vse oblike«.
- Drugo je zame kriminalno nedopustna brezbrižnost do vseh drugih oblik nasilja (ne samo ko gre za
kaznovanje), čustvenega, socialnega, duhovnega … Ali to pomeni, da vse to s tem zakonikom
legaliziramo???
24. člen: Zakonske zveze ne moreta skleniti sorodnika v ravni črti in niti sorodnika v stranski črti do četrtega
kolena. Kako je pa z izvenzakonsko skupnostjo, ki jo zakon izenačuje z zakonsko v vseh pogledih, razen
samega obreda?
27. člen: Za spregled mladoletnosti pri sklepanju zakonske zveze je pristojno sodišče. Ni to prehudo? Vse
kaže, da se sklepanje zakonske zveze otežuje, ne pa olajšuje, kot trdi predlagatelj … In še naprej: kaj je pa
z izvenzakonsko skupnostjo mladoletnih oseb? Dva mladoletnika lahko začneta živeti skupaj zgolj po svoji
odločitvi (in, recimo, da starši temu ne nasprotujejo tako zelo, da bi zadevo gnali v neke postopke…) – in
ima ta zveza polno veljavo, enako kot zakonska zveza. Kje je tu tako opevana enakost pred zakonom?
38. člen: Sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov in samo pred matičarjem, na željo zakoncev.
Domnevam, da so tu mišljeni bodoči zakonci, ki si želijo posebnih okolij, zaradi svojih interesov,
prepričanj ... To odobravam. Se pa ob tem sprašujem: bi lahko vernika izrazila željo, da je sklenitev
zakonske zveze samo v cerkvi, kamor pride tudi matičar (enako velja tudi za pripadnike drugih verstev, če si
želijo imeti samo en obred, v prostoru, kjer tudi sicer opravijo verski obred)?
94 do 97 člen – prenehanje zakonske zveze. Če je izvenzakonska skupnost v vsem izenačena z zakonsko
skupnostjo, kako se bodo uresničevale te določbe za izvenzakonske skupnosti. V praksi izvenzakonske
skupnosti preprosto – prenehajo. Potrebno bi bilo predpisati tudi neke obveznosti za izvenzakonske
partnerje, če imajo enake pravice!
112. člen: Priznanje očetovstva. Če je izvenzakonska skupnost izenačena z zakonsko, bi moral za otrokovega
očeta veljati moški, s katerim mati živi v izvenzakonski skupnosti!
3- del, Poglavje 4. »Dolžnosti in pravice staršev in otrok.« V celem poglavju ni niti ene same določbe o
dolžnostih otrok. To pomeni nadaljevanje permisivne drže, ki je privedla področje vzgoje do te kritične točke.
Nujno je potrebno dodati vsaj en simbolični člen o dolžnostih otrok!
157. člen: ali ne bi bilo smotrno tu dodati še predlog starih staršev, kadar starša s s svojim delovanjem
ogrožata otroka. Prav tako tudi sicer v zakoniku nikjer ni niti malo opredeljena kaka pravica in dolžnost starih
staršev!
158.člen: Pri nujnem ukrepu odvzema v primeru ogroženosti bi bilo smotrno, da se vključi stare starše ali druge sorodnike kot prvo možnost za namestitev otroka ob takšnem nujnem ukrepu odvzema.
199. člen. Strokovno svetovanje zakoncem ob razvezi izvajajo Centri za socialno delo. Ta rešitev ni v skladu
že s sedanjo prakso: mnogi pari takega svetovanja ne sprejemajo, in iščejo druge svetovalce, poleg tega
imamo že danes veliko nevladnih organizacij ter strokovnjakov – posameznikov, ki so za to dobro
usposobljeni. V tem členu bi bilo potrebno odrediti tudi možnost podeljevanja koncesij
210 člen. Posvojitev – zunajzakonski partnerji so povsem izenačeni kot posvojitelji. Temu nasprotujem. Če
kandidata za posvojitev mislita resno – se lahko tudi potrudita in svojo zvezo uradno potrdita! Tu ne gre za
vprašanje diskriminacije, ampak resnosti!
Poglavje o posvojitvi: kaj pa otrokovi stari starši? Ali niso po naravni poti prvi poklicani za vzgojo in varstvo
otrok, če starši tega ne morejo opravljati? Zakonik bi moral to možnost predvideti! Še zlasti je to boleče v
primerih ko, recimo, otrokova starša, sicer skrbna in urejena, z urejenimi družinskimi in sorodstvenimi odnosi, umreta v prometni ali drugi nesreči!
211 člen. Pa izključuje možnost posvojitve v ravni črti. Stari starši torej ne morejo biti posvojitelji, kar je načelno v redu. Vendar lahko prevzamejo dolžnost nadomeščanja staršev!
Poglavje o rejništvu. Področje rejništva že več let problematizira združenje MOČ, združenje rejnic in
rejnikov. Menim, da bi bilo v pripravi zakonskih rešitev potrebno njihove pripombe temeljito proučiti!
Bogdan Žorž

1 komentar:

  1. Pozdravljam to poglobljeno analizo predloga novega zakona in se s kritičnimi pripombami strinjam, razen konca: bolj logično bi mi bilo, da stari starši v določenih primerih LAHKO posvojijo otroke kot pa da "prevzamejo dolžnost nadomeščanja staršev". Meni namreč posvojitev pomeni najprej starševstvo z vsem za otroka pozitivnim in nujnim, predvsem vzgojo, vse ostalo kar še prinese posvojitev, pa je za otroka v "drugem planu" in morda (naj)manj važno.

    OdgovoriIzbriši