Proti,
ker življenjski skupnosti med moškim in žensko ne priznava pomena, ki ga ima za obstoj družbe (možnost zasnovanja družine) in jo izenačuje z drugimi skupnostmi, ki same ne morejo posredovati življenja (3., 5., 6., 60. člen).
ker življenjski skupnosti med moškim in žensko ne priznava pomena, ki ga ima za obstoj družbe (možnost zasnovanja družine) in jo izenačuje z drugimi skupnostmi, ki same ne morejo posredovati življenja (3., 5., 6., 60. člen).
Proti,
ker zanemarja otrokove koristi in daje prednost interesom odraslih, še posebej homoseksualcev. Nekaterim otrokom odvzema pravico do identitete in poznavanja pravih staršev (60., 137., 138., 217...čl.)
ker zanemarja otrokove koristi in daje prednost interesom odraslih, še posebej homoseksualcev. Nekaterim otrokom odvzema pravico do identitete in poznavanja pravih staršev (60., 137., 138., 217...čl.)
Proti,
ker odpira pot do posvojitve katerega koli otroka v istospolne skupnosti in take otroke načrtno prikrajša za očeta ali mamo. (Posvojitev s strani istospolnih v zakoniku ni omejena le na biološke otroke njihovih partnerjev. (217. čl.) Poleg tega je omejitev možnosti posvojitve otrok s strani istospolnega para v zakoniku zapisana na način, ki zelo verjetno ni skladen z Ustavo RS (217. člen v povezavi s 3., 9., 60. in morda še kakšnim členom). Zato obstaja velika verjetnost, da bi Ustavno sodišče pritrdilo izpodbijanju teh določil. O neustavnosti tega določila so se javno izrekli tudi vidni homoseksualni aktivisti (npr. Mitja Blažič, koordinator Kampanje za vse družine) in nekateri pravniki (Aleš Zalar, Katarina Kresal). Zakonik je namreč napisan tako, da nikjer ne utemeljuje, zakaj je potrebno in utemeljeno različne vrste skupnosti pri ureditvi posvojitev obravnavati različno, tako da je razlikovanje utemeljeno le na različni spolni sestavi in usmerjenosti članov različnih skupnosti.) Istospolni aktivisti so tudi že povedali, da je zanje edina sprejemljiva rešitev glede posvojitev uvedba splošne možnosti posvojitev katerega koli otroka s strani istospolnih parov. (Mitja Blažič na okrogli mizi na ŠKG 7.3.2012, Barbara Rajgelj v Odmevih 30.1.2012).
ker odpira pot do posvojitve katerega koli otroka v istospolne skupnosti in take otroke načrtno prikrajša za očeta ali mamo. (Posvojitev s strani istospolnih v zakoniku ni omejena le na biološke otroke njihovih partnerjev. (217. čl.) Poleg tega je omejitev možnosti posvojitve otrok s strani istospolnega para v zakoniku zapisana na način, ki zelo verjetno ni skladen z Ustavo RS (217. člen v povezavi s 3., 9., 60. in morda še kakšnim členom). Zato obstaja velika verjetnost, da bi Ustavno sodišče pritrdilo izpodbijanju teh določil. O neustavnosti tega določila so se javno izrekli tudi vidni homoseksualni aktivisti (npr. Mitja Blažič, koordinator Kampanje za vse družine) in nekateri pravniki (Aleš Zalar, Katarina Kresal). Zakonik je namreč napisan tako, da nikjer ne utemeljuje, zakaj je potrebno in utemeljeno različne vrste skupnosti pri ureditvi posvojitev obravnavati različno, tako da je razlikovanje utemeljeno le na različni spolni sestavi in usmerjenosti članov različnih skupnosti.) Istospolni aktivisti so tudi že povedali, da je zanje edina sprejemljiva rešitev glede posvojitev uvedba splošne možnosti posvojitev katerega koli otroka s strani istospolnih parov. (Mitja Blažič na okrogli mizi na ŠKG 7.3.2012, Barbara Rajgelj v Odmevih 30.1.2012).
Proti,
ker vsebuje podlago za uzakonitev umetne oploditve za lezbijke in trgovino z otroki.
ker vsebuje podlago za uzakonitev umetne oploditve za lezbijke in trgovino z otroki.
(60. člen v povezavi s 5. členom določa, da imajo istospolni pari pravico svobodno odločati o rojstvu otrok. Ta pravica je za moške pare uresničljiva le preko nadomestnega materinstva (najem ženske, ki donosi otroka), ki je v svojem bistvu trgovina z otroki. Ali res hočemo spodbujati in kasneje celo uzakoniti izkoriščanja revnih žena, da bi za preživetje prodajale svoje otroke bogatim homoseksualcem? Za lezbijke je vsaj s strani države edini način zagotavljanja te pravice umetna oploditev. Na tem mestu je zakonik v nasprotju z zakonom o OBMP, ki take možnosti trenutno ne dovoljuje. Prej ali slej bo moralo priti do uskladitve obeh zakonov. Ker so zagovorniki zakonika odločno zavrnili možnost, da 60. člen ne bi veljal za istospolne pare, lahko upravičeno pričakujemo zahteve za spremembo zakona o OBMP, še posebej ker so stranke, ki podpirajo zakonik, tako spremembo tega zakona enkrat že sprejele, a smo jo državljani zavrnili na referendumu leta 2001. Ali res hočemo dovoliti in morda celo iz javnih sredstev plačevati umetne oploditve zdravih lezbijk?)
Proti,
ker ne priznava, da je velika otrokova korist, da je deležen materine in očetove skrbi in ljubezni, ter da se mama in oče med seboj spoštujeta in imata urejene odnose, če živita skupaj ali ne. (9. člen, ki opredeljuje otrokovo korist, teh ključnih otrokovih koristi ne vsebuje.)
ker ne priznava, da je velika otrokova korist, da je deležen materine in očetove skrbi in ljubezni, ter da se mama in oče med seboj spoštujeta in imata urejene odnose, če živita skupaj ali ne. (9. člen, ki opredeljuje otrokovo korist, teh ključnih otrokovih koristi ne vsebuje.)
Proti,
ker odpira možnosti, da bodo naše otroke v šolah učili, da spol ni biološka danost, da starši nismo pomembni, da naj čim več eksperimentirajo različne spolne prakse, kot se je nezakonito že dogajalo preko delavnic, ki jih je v mnogih šolah brez vedenja in soglasja staršev izvajala Amnesty international Slovenija (glej priročnik za te delavnice Ljubezen je ljubezen).
ker odpira možnosti, da bodo naše otroke v šolah učili, da spol ni biološka danost, da starši nismo pomembni, da naj čim več eksperimentirajo različne spolne prakse, kot se je nezakonito že dogajalo preko delavnic, ki jih je v mnogih šolah brez vedenja in soglasja staršev izvajala Amnesty international Slovenija (glej priročnik za te delavnice Ljubezen je ljubezen).
Proti,
ker daje CSD pooblastilo, da bi lahko otroke samovoljno (na podlagi lastne presoje o koristi otroka) zasliševali o razmerah v družini brez vednosti in soglasja staršev, ki ne bi imeli niti možnosti vpogleda v zapisnike (181. člen). To odpira velike možnosti zlorab in neupravičenih posegov države v družino. Ali si res želimo, da bi država in CSD dobili takšen sistem nadzora družin in staršev, ki spominja na sovjetsko ureditev, v kateri so spodbujali otroke, da so ovajali svoje starše? Ali CSD s svojim dosedanjim delom opravičujejo zaupanje tako velikih pooblastil?
ker daje CSD pooblastilo, da bi lahko otroke samovoljno (na podlagi lastne presoje o koristi otroka) zasliševali o razmerah v družini brez vednosti in soglasja staršev, ki ne bi imeli niti možnosti vpogleda v zapisnike (181. člen). To odpira velike možnosti zlorab in neupravičenih posegov države v družino. Ali si res želimo, da bi država in CSD dobili takšen sistem nadzora družin in staršev, ki spominja na sovjetsko ureditev, v kateri so spodbujali otroke, da so ovajali svoje starše? Ali CSD s svojim dosedanjim delom opravičujejo zaupanje tako velikih pooblastil?
Proti, ker ni nevarnosti, da bi s tem izgubili tistih nekaj dobrih rešitev, ki jih zakonik vsebuje. Novi minister za družino je že napovedal, da bo ob zavrnitvi zakonika na referendumu poskrbel, da bodo rešitve, ki uživajo široko podporo v najkrajšem času uzakonjene.
Lobi istospolnih ekstremistov in tistih, ki si želijo dobiti nadzor nad našimi družinami, je močan, dobro organiziran in ima močno medijsko podporo, zato je nujno, da gremo vsi na referendum in obkrožimo PROTI!
