ponedeljek, 02. november 2015

Družinska pobuda za enakopravnost vseh otrok pred Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev




Družinska pobuda, društvo za družini naklonjeno družbo, Državnemu zboru predlaga, da ob skorajšnji obravnavi novele Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev odpravi še diskriminatorno in ustavno sporno ureditev državne štipendije, po kateri dodeljen otroški dodatek za mlajše otroke vpliva na dodelitev državne štipendije starejšim otrokom. Družinska pobuda predlaga zelo preprost amandma, ki določa, da družini dodeljen otroški dodatek za mladoletne otroke ne vpliva na pravico do državne štipendije in njeno odmero za dijake in študente iz iste družine. Tako bi odpravili očitno in grobo diskriminacijo in neenakopravnost starejših otrok v družini v primerjavi z mlajšimi.


Podrobnejša razlaga in utemeljitev

Slovenija je v letih 2010 in 2011 pod taktirko ministra dr. Ivana Svetlika dobila tako imenovano novo socialno zakonodajo (veljati je začela leta 2012), ki poleg mnogih drugih napak že ves ta čas vsebuje tudi očitno diskriminatorno in ustavno sporno ureditev državne štipendije, po kateri dodeljen otroški dodatek za mlajše otroke vpliva na dodelitev državne štipendije starejšim otrokom. Ob ukinitvi otroškega dodatka za polnoletne otroke je vlada izrecno poudarila, da za polnoletne otroke, ki se šolajo, vlogo otroškega dodatka prevzema državna štipendija. Zato je povsem nesprejemljivo, da mlajšim otrokom dodeljen otroški dodatek povzroči, da starejši otroci v družini dobijo nižjo državno štipendijo ali pa je celo sploh ne dobijo.

Na ta problem je Družinska pobuda opozorila že ob sprejemanju novele ZUPJS v letu 2013, ko se je odpravilo vpliv otroškega dodatka in drugih družinskih prejemkov na subvencijo za šolsko prehrano. Že takrat smo predlagali enako rešitev tudi za državno štipendijo, saj je diskriminatornost veljavne rešitve na seji matičnega odbora izrecno potrdila tudi ministrica pristojna za družino dr. Anja Kopač Mrak. Ker pa bi takšna rešitev zahtevala nekaj dodatnih sredstev, ki naj jih takrat ne bi bilo, je v imenu vlade nasprotovala predlogu, da bi se istočasno odpravila tudi ta anomalija.

V mesecu septembru je vlada v zakonodajni postopek vložila Predlog zakona o spremembi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki predvsem podaljšuje veljavnost omejevalnih ukrepov na področju družinske politike, vsebuje pa tudi majhno sprostitev teh ukrepov pri otroškem dodatku in državnih štipendijah, pri čemer je vlada ravno za področje družinske politike predvideva ohranitev največjega dela omejevalnih ukrepov.
Od vlade, ki zelo rada govori o enakopravnosti in enakosti pred zakonom, bi pričakovali, da bo ob prvi priložnosti poskrbela za odpravo tako očitne diskriminacije, na katero je izrecno opozorila tudi študija Inštituta RS za socialno varstvo Ocena učinkov izvajanja nove socialne zakonodaje, a vlada tega ni naredila. Zato smo potreben amandma k predlogu zakona pripravili v Družinski pobudi (priložen na koncu tega sporočila za javnost) in ga poslali članicam in članom Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide s prošnjo, da ga vložijo v zakonodajni postopek in ga potem tudi sprejmejo.


Tomaž Merše, predsednik družinske pobude
 V Državni zbor smo 2.11.2015 poslali naslednji amandma:


Amandma k 3. členu predloga zakona o spremembi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS - E


Amandma k 3. členu
Doda se nov prvi odstavek, ki se glasi:
»(1) Ne glede na določbe 7. člena otroški dodatek ne vpliva na pravico do državne štipendije in njeno odmero.«
Sedanji prvi odstavek postane drugi odstavek.
Utemeljitev: Ob ukinitvi otroškega dodatka za polnoletne otroke je vlada izrecno poudarila, da za polnoletne otroke vlogo otroškega dodatka prevzema državna štipendija. Zato je povsem nesprejemljivo, da mlajšim otrokom dodeljen otroški dodatek povzroči, da starejši otroci v družini dobijo nižjo državno štipendijo ali pa je celo sploh ne dobijo. Takšna ureditev pomeni, da sta družinska prejemka, ki imata vsebinsko povsem enako vlogo, obravnavana močno različno, posledično pa otroci iz iste družine (torej otroci v enakem dohodkovnem položaju) obravnavani različno. Gre za očitno in grobo kršitev načela enake obravnave upravičencev, ki so v enakem položaju, oziroma za očitno in grobo diskriminacijo polnoletnih otrok v primerjavi z mladoletnimi.
Predlagani amandma bi za državno štipendijo vpeljal podobno ureditev, kot že velja za subvencijo šolske prehrane, pri kateri se vrstni red družinskih in socialnih prejemkov ne upošteva, pa se zato koncept zakona ni podrl. Enako kot je šlo pri subvenciji šolske prehrane za popravek anomalije v zakonu, gre v tem primeru za popravek še mnogo večje anomalije, ki povzroča celo diskriminacijo in neenakost pred zakonom. Vpliv na koncept zakona pa je v tej rešitvi manjši, saj se izloči le vpliv otroškega dodatka na državno štipendijo in ne vseh družinskih in socialnih prejemkov, zato je tudi finančni učinek te rešitve nižji, saj amandma zasleduje le cilj, da prejemka, ki imata enako vlogo, ne vplivata eden na drugega. Pri tem je zelo pomembno, da se zadeva ne rešuje tako, da bi se državna štipendija skupaj z otroškim dodatkom postavila na prvo mesto med pravicami iz javnih sredstev, saj je že umeščenost otroškega dodatka na to mesto ena izmed največjih konceptualnih anomalij in krivic tega zakona. Če bi na isto mesto uvrstili še državno štipendijo, bi bistveno poslabšali položaj dijakov in študentov v socialno najbolj ranljivih družinah, ki prejemajo denarno socialno pomoč.
Za čim prejšnjo odpravo omenjene anomalije se je zavzel tudi Strokovni svet za družino pri MDDSZEM.
Finančni učinki: Za izračun finančnih učinkov smo že pred več kot mesecem dni zaprosili pristojno ministrstvo, ki ima na voljo vse potrebne podatke, vendar izračuna žal nismo dobili. Zato smo v Družinski pobudi naredili okvirno oceno teh učinkov. Ocenjujemo, da bi se s sprejemom tega dopolnila število prejemnikov državne štipendije povečalo za od 100 do največ 300 v 5. dohodkovnem razredu, kar bi ob predpostavki, da bi petina dijakov in dve tretjini študentov prejemalo še dodatek za bivanje zunaj domačega kraja, pomenilo letno zvišanje sredstev za državne štipendije za največ 300.000EUR. Število dijakov in študentov v nižjih dohodkovnih razredih, ki bi bili ob uveljavitvi tega amandmaja upravičeni do višje štipendije kot sedaj, je brez podatkov ministrstva nekoliko težje oceniti. Ocenjujemo, da bi bilo takih dijakov in študentov nekaj odstotkov. Če bi jih bilo 10%, bi se izdatki za državne štipendije povečali za približno 1.250.000 EUR letno. To pomeni, da bi za odpravo očitne in grobe diskriminacije, ki traja že vse od uveljavitve ZUPJS, potrebovali največ 1,5 Mio EUR letno. Če upoštevamo še dejstvo, da vlada ravno pri družinski politiki predlaga najmanjše rahljanje omejevalnih ukrepov, je ta znesek še toliko bolj upravičen.

Ni komentarjev:

Objavite komentar