četrtek, 05. februar 2004

Odgovor na članek v delu 4.2.2004

V članku na temo predloga nove dohodnine, ki je bil v Delu objavljen dne 4.2.2004, so bile zapisane nekatere izjave državne sekretarke Milojke Kolar, ki neposredno diskreditirajo tako mene kot moje strokovno delo na področju družinske politike.

Tako je Milojka Kolar izjavila, da "Kar predlaga Družinska pobuda, bi koristilo samo tistim, ki imajo visoke dohodke in štiri ali več otrok." Ker Ministrstvo za finance (MF) predlaga, da bi se davčna olajšava za vse otroke od drugega otroka naprej znižala, Družinska pobuda pa predlaga, da bi ostala enaka kot danes, je očitno, da bi naši predlogi koristili vsem družinam, ki imajo vsaj dva otroka. Olajšave po našem predlogu bi npr. za tri otroke lahko v celoti izkoristile družine, v katerih vsak izmed staršev zasluži vsaj malo več kot polovico povprečne plače. In to na ji bili po mnenju državne sekretarke visoki dohodki, zaradi katerih bi morale biti te družine za približno 40.000SIT manj razbremenjene, kot bi bile, če bi pri enakih dohodkih imele le enega ali dva otroka?!.

Milojka Kolar je brez prepričljivih argumentov izjavila tudi to, da so moje predpostavke o tem, da se bo po novem predlogu stopnja obdavčitve vsako leto nekoliko povečala, nerealne, saj po njenem ne gre pričakovati, da bi povprečna plača rasla hitreje kot inflacija. To njeno pričakovanje je zares zaskrbljujoče, saj bi nekoliko poenostavljeno povedano pomenilo napoved recesije. Na srečo statistični podatki govorijo drugače, saj po doslej znanih podatkih tudi za leto 2003, v katerem se je inflacija precej znižala in je že prišlo do deindeksacije plač v javnem sektorju, lahko sklepamo, da se je tudi v tem letu nadaljeval trend preteklih let, ko je povprečna plača za približno 3 odstotne točke prehitevala inflacijo. Poleg tega pa moja trditev, da bomo po vladnem predlogu zakona že čez štiri leta plačevali več dohodnine kot po veljavnem zakonu, drži, tudi če bi povprečna plača inflacijo prehitela le za 2 odstotni točki. Če bi bila razlika še manjša, bi začeli več dohodnine plačevati leto ali dve kasneje. Seveda bi se stopnja obdavčitve tudi po tem še naprej povečevala. To pomeni, da bi naša zahteva po usklajevanju tako olajšav kot lestvice za odmero dohodnine še naprej s povprečno plačo, koristila prav vsem zavezancem.

Njena izjava, da bodo na MF ob prehodu na euro vse še enkrat preračunali, zame ob dosedanjih izkušnjah z MF nikakor ne deluje tolažilno, ampak pomeni, da bomo morali takrat spet pozorno spremljati, kako bodo računali, da ne bomo morda izgubili še več.

Čeprav splošna olajšava in olajšave za vzdrževane otroke delujejo na povsem enak način, Milojka Kolar pri splošni olajšavi zagovarja tezo, da je treba njene učinke gledati v primerjavi z dohodkom, učinke olajšav za vzdrževane otroke pa obravnava nominalno. Tako hudega strokovnega spodrsljaja si na svojem mestu res ne bi smela dovoliti.

Izjava, da bi družinska dohodnina pomenila predvsem spravljanje žensk z več otroki nazaj za štedilnike, si zaradi svoje omejenosti komaj zasluži komentar. A vendar bi rad dodal, da bi z družinsko dohodnino dosegli le to, da družine, v katerih se eden izmed staršev odloči za krajši delavnik ali pa za nekaj časa ni zaposlen, ne bi pri enakih dohodkih plačevale več dohodnine kot družne, v katerih sta zaposlena oba starša. Morebiten izpad dohodkov proračuna bi v tem primeru zlahka nadoknadili z učinkovitejšim preprečevanjem zlorab družinskih prejemkov skozi navidezno samohranilstvo in prikrivanjem dejanskih dohodkov, do katerega so na MF že dolgo izredno tolerantni.

Tomaž Merše

Pojasnila MF in naši komentarji

MF je v zvezi z različnimi pripombami na predlog zakona o dohodnini pripravilo pojasnilo, v katerem je kar nekaj zavajajočih, polresničnih in neresničnih trditev in navedb. V Družinski pobudi smo kar med besedilo MF dodali svoje odgovore in komentarje na trditve MF.

Naši komentarji so vrinjeni med besedilo MF in so obarvani modro.

sreda, 04. februar 2004

Naša analiza davčne reforme, ki jo je predlagala vlada

Vlada bi na dolgi rok vsem povečala davke, družine pa bi oskubila takoj.

V Družinski pobudi smo pripravili analizo davčne reforme, ki jo je predlagala vlada.

Vlada bi na dolgi rok vsem povečala davke, družine pa bi oskubila takoj

Povzetek
Vlada je v mesecu decembru sprejela predlog zakona o dohodnini in ga tik pred prazniki poslala v DZ. V predstavitvah predloga javnosti so predstavniki Ministrstva za finance (MF) natrosili kar nekaj neresnic in marsikaj zamolčali ter tako v javnosti ustvarili vtis, da je predlog boljši in za zavezance ugodnejši, kot v resnici je. V tem dokumentu bomo na kratko razkrili nekatere stvari, ki jih predstavniki MF raje zamolčijo, ali pa jih predstavijo tako izkrivljeno, da poslušalca povsem zavedejo.

Ob začasni razbremenitvi večine krepko povečanje davkov večjim družinam
Predlog zakona z vidika družin vsebuje skoraj vse slabosti, o katerih smo že v mesecu septembru govorili na tiskovni konferenci. Ko minister na veliko govori o globalni razbremenitvi vseh zavezancev, v resnici ponuja predlog, ki bi družinam z več otroki bistveno povečal davke.
Tako se je minister podpisal pod stavek v obrazložitvi zakona »posebna olajšava za otroke bo pomembno povečana, in sicer bo določena približno na ravni minimalnih življenjskih stroškov...«, čeprav bi se po vladnem predlogu olajšava povečala le za prvega otroka, za vse ostale pa bi se zmanjšala. Predlog sicer uvaja minimalno progresivnost davčnih olajšav za otroke, vendar je ta v primerjavi z veljavno ureditvijo tako rekoč zanemarljivo nizka (za vsakega naslednjega otroka namesto za današnjih 5% povprečne plače le še za 1% povprečne plače). Tako bi tudi ta predlog največ vzel družinam z več otroki (več ko ima družina otrok, več bi izgubila) in dal predvsem zavezancem brez otrok in z enim otrokom, pri čemer velja, da višji ko so dohodki takega zavezanca, več bi pridobil. Primer: Zavezanec z enim otrokom in dohodkom v višini 5 povprečnih plač bi po tem predlogu pridobil skoraj 200.000 letno, medtem ko bi zavezanec z dvema petinama njegovih dohodkov in šestimi otroki ravno toliko izgubil. Nekatere družine z več otroki bi izgubile tudi več kot celoten mesečni prihodek.
Zakaj na MF mislijo, da je ravno staršem več otrok potrebno plače znižati, medtem ko bi jih vsem ostalim nekoliko zvišali?!

Na dolgi rok prinaša predlog predvsem povečanje davkov
Čeprav MF na veliko prikazuje, kako naj bi predlagano povečanje splošne olajšave in olajšave za prvega otroka znižalo prihodke proračuna in razbremenilo zavezance, razmeroma preprosta analiza pokaže, da bi bilo ob sprejemu njihovega predloga to znižanje le kratkoročno. Ker bi se po njihovem predlogu lestvica za odmero in olajšave namesto z rastjo povprečne plače usklajevale z rastjo življenjskih stroškov, bi se učinki večje splošne olajšave v primerjavi z veljavno ureditvijo že v nekaj letih popolnoma izničili. Izračun pokaže, da bi ob nadaljevanju trendov zadnjih štirih let v povprečju vsi že po štirih letih začeli plačevati več dohodnine kot po danes veljavnem zakonu. Ta obremenitev bi tudi potem vsako leto še naprej naraščala. To pomeni, da je vladno govorjenje o razbremenitvi le ceneno zavajanje, saj predlog zakona v primerjavi z danes veljavnim na dolgi rok vsem povečuje davke in nikogar ne razbremenjuje.

Zato takšen zakon odločno zavračamo in zahtevamo:
  1. Da se predlog zakona dopolni s takšno progresivno lestvico davčnih olajšav, ki bo zagotavljala, da se olajšave za otroke iz večjih družin v primerjavi s sedanjimi ne bodo zmanjšale oz. da ne bo prišlo do zniževanja že uveljavljenih pravic družin.
  2. Da se lestvica za odmero dohodnine in vse davčne olajšave še naprej usklajujejo z rastjo povprečne plače in ne z rastjo življenjskih stroškov.
  3. Da se uvede možnost družinske dohodnine (po zgledu nemškega modela), s čimer bo zagotovljeno, da bodo družine z enako visokimi skupnimi dohodki ne glede na strukturo teh dohodkov plačevale približno enako visoko dohodnino. Danes namreč pri enakih skupnih dohodkih družina, v kateri celoten dohodek zasluži le eden izmed staršev, plača bistveno več dohodnine kot družina, v kateri vsak izmed staršev zasluži polovico tega dohodka.
MF vztraja pri zavajanju glede družinskih prejemkov
Čeprav so vsi zakoni, ki jih je sprejel DZ, preko Interneta vsakomur dostopni in tako lahko vsakdo brez večjih težav ugotovi, da se npr. ureditev otroškega dodatka že od leta 1999 ni spreminjala, in smo to pojasnili tudi predstavnikom MF, le-to še kar vztraja pri svojih neresničnih in zavajajočih trditvah, da naj bi »se direktni transferji, predvsem v obliki otroških dodatkov družinam v skladu z ZSDP, ki se uporablja od 1.1.2002 dalje, v splošnem povečali.«

Neprimeren izračun minimalnih življenjskih stroškov otroka
MF kot podlago za določitev višine olajšave za prvega otroka še vedno uporablja izračun, za katerega je njegova soavtorica dr. Nada Stropnik že leta 2002 v intervjuju za časopis Delo jasno povedala, da tako izračunani stroški pokrivajo le stroške kratkoročnega preživetja, na daljši rok (starši smo po ustavi dolžni vzdrževati svoje otroke kar precej let) pa niti življenjskega minimuma. Kljub jasnemu opozorilu na resno strokovno napako, niso na MF na tem področju storili nič.

Več o tem... (celoten članek)