Znano je, da se rok za vložitev podpisov za zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku izteka. Gre za enega temeljnih zakonov, saj ureja družinska razmerja, ki so eden izmed temeljev vsake družbe, naroda in države. Zato je gotovo dobro, če se prebivalci države ob tako temeljnem zakonu lahko poenotimo in ga vsaj v veliki večini sprejemamo, ne pa da povzroča tako hude delitve, kot jih povzroča trenutna različica Zakonika.
Poleg tega ima referendum nekaj lastnosti, zaradi katerih je primeren le kot zadnje sredstvo, ko vse drugo odpove. Že po svoji naravi s samo dvema možnima odgovoroma ljudi razdeli na tiste, ki so za, in tiste, ki so proti, na koncu pa je vsaj ena stran nezadovoljna. Poleg tega pomeni tudi nezanemarljiv strošek, za katerega bi bilo dobro, če bi se mu v sedanji javno finančni situaciji znali izogniti.
Morda je priložnost za takšno poenotenje v dejstvu, da imamo danes drugačno zasedbo državnega zbora od tiste, ki je sporni Družinski zakonik sprejela.
Zato smo se na pobudo nekaterih naših članov in nekaterih drugih državljanov v Družinski pobudi odločili, da pet pred dvanajsto poskusimo poiskati najnujnejše popravke Družinskega zakonika, za katere ocenjujemo, da bi bili lahko sprejemljiv kompromis za vse ali vsaj za veliko večino državljanov in vpletenih strani. Pri tem smo se še posebej potrudili, da kompromisni predlog v primerjavi z obstoječim Družinskim zakonikom nikomur nič ne jemlje, hkrati pa daje zvezi med moškim in žensko spet njen družbeni pomen, ter očetovstvu in materinstvu in urejenim odnosom med materjo in očetom priznava njihov izreden pomen za korist otrok.
Kompromisni predlog smo včeraj poslali v razmislek predsedniku Državnega zbora dr. Gregorju Virantu, predsednikom parlamentarnih strank, vodjem poslanskih skupin, vsem poslankam in poslancem Državnega zbora, Civilni iniciativi za družino in pravice otrok in Kampanji Za vse družine z željo, da bi morda našli skupni jezik, se obvezali, da bi v dogovorjenem roku usklajene spremembe vložili v DZ in zagotovili njihov sprejem.
Civilno iniciativo za družino in pravice otrok smo prosili, da v času te pobude še ne vloži podpisov za razpis referenduma, preuči ta kompromisni predlog in se s poslanskimi skupinami in poslanci DZ poskusi uskladiti glede predlaganih rešitev in pogojev, pod katerimi bi se odrekla zahtevi za razpis referenduma. Imamo zagotovilo, da podpisov ne bodo vložili, dokler se izkaže, ali ta pobuda lahko prinese skujpno rešitev ali ne.
V Družinski pobudi smo pripravljeni pomagati pri tem usklajevanju.
Vsi vemo, da se rok za vložitev podpisov izteče 11.2.2012, kar pomeni, da imamo časa za dokončno sklenitev dogovora največ do 10.2.2012, kar je izredno malo in bo za morebitno dosego dogovora treba delati hitro in učinkovito.
Zato smo vse naslovnike prosili, da najkasneje do torka, 31.1.2012 do večera sporočijo, ali je predlog za njih sprejemljiv, morebitne po njihovem mnenju potrebne spremembe in ali so se pripravljeni pogovarjati o njegovi izvedbi.
Poslanske skupine v DZ smo prosili, da predlagajo čas in po možnosti v prostorih DZ organizirajo prostor za skupni sestanek vseh, ki bomo pripravljeni sodelovati.
Verjamemo, da bi ob pripravljenosti vseh strani na popuščanje in kompromis lahko prišli do rešitve, ki nas ne bi delila, ampak povezovala, in se izognili stroškom in delitvam, ki bi jih prinesel referendum.
Vsi smo že slišali, da bo potrebno samo v letošnjem letu izdatke proračuna zmanjšati za 800 Mio EUR. Tukaj ponujamo rešitev za prve 4 Mio.
Slišali smo tudi zavezo nove koalicije, da ne bo odpirala ideoloških tem. Mi ponujamo priložnost, da se ena – ki je sicer rezultat dela prejšnje koalicije – umakne z dnevnega reda.
To je tudi lepa priložnost, da vse stranke v parlamentu na začetku novega mandata skupaj naredijo nekaj dobrega ter tako dokažejo svojo državotvornost in pripravljenost na konstruktivno sodelovanje v korist vseh državljanov.
Osnutek kompromisnega predloga sprememb Družinskega zakonika
1. Spremeni se tretji člen in sicer tako, da se glasi:
»1) Zakonska zveza je življenjska skupnost ženske in moškega, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik.
2) Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine.«
Obrazložitev: V veljavnem zakonu je zakonski zvezi in s tem življenjski skupnosti med žensko in moškim priznan poseben pomen zasnovanja družine. Gre za temeljno naravno dejstvo, ki definira tudi družbeni pomen življenjske skupnosti ženske in moškega. Pravo tega ne bi smelo prezreti in verjamemo, da ob tem ne bi smelo biti kakšnih resnih pomislekov. Da je poseben družbeni pomen življenjske skupnosti ženske in moškega v zasnovanju družine oz. rojstvu otrok, nenazadnje izhaja tudi iz 2. odstavka četrtega člena sprejetega Družinskega zakonika, kakor tudi iz 4. odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
V obeh primerih se namreč obstoj zunajzakonske skupnosti, torej z zakonsko zvezo izenačene življenjske skupnosti ženske in moškega, predpostavlja prav z rojstvom skupnega otroka.
2. Spremeni se 5. člen, in sicer tako, da se glasi:
(1) (Istospolna) Partnerska skupnost je življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, katere sklenitev in prenehanje ureja ta zakonik.
(2) Taka skupnost ima enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, če zakon tako določa.
Obrazložitev: Kar zadeva razmerja med odraslimi v istospolnimi skupnosti, menimo, da je prav, da se pravne posledice izenačijo, ko pa gre za otroke, verjamemo, da je potrebno biti zaradi interesov in koristi otrok bolj previden in ta razmerja urejati premišljeno in pregledno od primera do primera. Pri tem je treba skrbeti, da otroci, ki že živijo v istospolni skupnosti, ne bi bili v ničemer v slabšem položaju, kot vsi drugi otroci.
3. Črta se 6. člen.
Obrazložitev: Institut zunajpartnerske skupnosti kot istospolni ekvivalent zunajzakonske skupnosti po mojem trdnem prepričanju nesorazmerno posega v svobodo in zasebnost dveh oseb istega spola, ki skupaj živita in sta medsebojno čustveno navezani. Zakon takšni življenjski skupnosti dveh oseb ne bi smel pripisati nikakršnih pravnih posledic, če se zanje nista sami izrecno odločili. Te pravne posledice bi posameznike v istospolni življenjski skupnosti namreč lahko privedle do položajev, v katerih bi bili v nasprotju z lastno voljo prisiljeni deklarirati svojo spolno usmerjenost. Nazoren primer nesprejemljive pravne posledice bi bil denimo v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, skladno s katerim bi bil funkcionar, ki bi živel z osebo istega spola, Komisiji za preprečevanje korupcije zavezan poročati tako o svojem premoženjskem stanju, kot o premoženjskem stanju osebe istega spola, s katero živi. Če te svoje dolžnosti ne bi izpolnil, bi bil zoper njega lahko uveden postopek, v katerem bi se kot predhodno vprašanje lahko ugotavljalo, ali njegova življenjska skupnost z osebo istega spola predstavlja zunajpartnersko skupnost ali ne, ali je torej istospolno usmerjen ali ne. To pa bi bil nedopusten poseg v svobodo in zasebno intimo funkcionarja, ki ga država v nobenem postopku ne bi smela pripeljati v položaj, v katerem bi se moral izreči glede svoje spolne usmerjenosti, če tega sam noče. Zaradi tega je razumljivo, da instituta zunajpartnerske skupnosti, kot ga uvaja Družinski zakonik, v primerljivih evropskih državah ne poznajo in tako ni nobene potrebe, da ga uvajamo pri nas. Če bosta dve osebi istega spola res želeli, da ima njuna življenjska skupnost določene pravne posledice, bosta skladno z Družinskim zakonikom lahko sklenili partnersko skupnost.
4. Prvi, tretji in peti odstavek 9. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»1) Starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka. Največji otrokovi koristi sta, da je deležen materinske in očetovske skrbi in ljubezni ter da se mama in oče med seboj spoštujeta in imata urejene odnose, ne glede na to ali družina živi skupaj ali ne. Starši otroke obravnavajo in vzgajajo s spoštovanjem do njihove osebe, individualnosti in dostojanstva. Otrok telesno ne kaznujejo in jih ne izpostavljajo drugim oblikam ponižujočega ravnanja.«
»3) Starši delajo v korist otroka, če, zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj, primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga spodbujajo v njegovem razvoju.«
»5) Država zagotavlja pogoje za delovanje nevladnih organizacij in strokovnih institucij za razvijanje odgovornega in pozitivnega starševstva.«
Obrazložitev: Družinski zakonik po besedah predlagateljev izhaja iz načela otrokove koristi.
Če naj bodo otrokove koristi postavljene v samo izhodišče zakonika, potem je prav, da se zapišejo tudi največje otrokove koristi. Če želimo krepiti otrokove koristi in odgovorno starševstvo v naši državi in s tem prispevati k sreči naših otrok, potem menimo, da je besedilo predlagane spremembe 1. odstavka 9. člena izjemno pomembno, saj poudari pomen materinske in očetovske ljubezni za otroka ter izjemen pomen medsebojnih odnosov med mamo in očetom za otroka. Vsi vemo, da otroci običajno zelo trpijo, če odnosi med mamo in očetom niso urejeni in je prav, da se starši zavedajo, da odnosi med njima niso samo stvar njiju dveh, ampak tudi njunih otrok.
Zavedamo se, da to, kar je zapisano v tem odstavku, vedno ne uspeva najbolje, vendar to ni razlog, da te koristi otroka ne bi jasno priznavali in s tem starše spodbujali, da bi se še bolj trudili zanjo.
Dopolnilo 2. odstavka pa prav tako ne bi smelo biti problematično, saj temelji na samoumevni predpostavki, da mora biti ravnanje staršev v otrokovo korist takšno, ki ga tudi okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka.
Dopolnitev v 5. odstavku se nam zdi potrebna zato, ker je prav, da Družinski zakonik izpostavi tudi samoumevno potrebo po spodbujanju odgovornega starševstva.
5. Prvi odstavek 115. člena se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Določbe od 19. člena do 114. zakonika z izjemo 60. člena se smiselno uporabljajo za (istospolno) partnersko skupnost.«
Obrazložitev: 60. člen zakonika, določa, da imata zakonca pravico svobodno odločati o rojstvu otrok. Te pravice oz. svoboščine istospolnemu paru zakonik ne more dati, ker je rojevanje otrok za naravno pogojena pravica, ki jo imata skupaj ženska in moški. Dva moška ali dve ženski ne moreta spočeti in roditi otroka, zato jima država te pravice oz. svoboščine ne more podeliti. Verjamemo, da predlog ne bi smel biti sporen za nikogar, saj predlagatelji zakonika trdijo, da ni namen te določbe omogočiti nadaljnje zakonodajne postopke za uzakonitev umetne oploditve za ženske istospolne pare in t.i. nadomestnega materinstva za moške istospolne pare. Če tega namena resnično ni, potem je to določilo v zakoniku nesmiselno in upravičeno pri delu javnosti zbuja pomisleke.
6. Z navedenimi petimi dopolnili je verjetno potrebno uskladiti še kak člen Družinskega zakonika ter prilagoditi nekatere področne zakone, kot je npr. Zakon o dedovanju, v katerem je treba izenačiti posledice sklenitve partnerske zveze s sklenitvijo zakonske zveze. Vendar je to pretežno tehnično opravilo, ki ga je ob pomoči ustreznih služb verjetno možno relativno hitro opraviti.
Povzetek
Če na kratko povzamemo, gre za iskanje minimalnega skupnega imenovalca med vsemi vpletenimi v tej zgodbi na način, ki v primerjavi s spornim sprejetim Zakonikom nikomur ničesar ne jemlje, daje pa družbeni pomen življenjski skupnosti med moškim in žensko, očetovstvu in materinstvu, enako ureja medsebojna razmerja med odraslimi ljudmi v vseh zvezah ne glede na njihovo spolno sestavo in usmerjenost, odpravlja tveganje nezavednih učinkov na druge zakone, ne da bi sploh natančno vedeli, na katere in kako, in odpravlja pomisleke glede skrbi, da bi bil Družinski zakonik lahko podlaga za uzakonitev umetnega oplojevanja lezbijk in nadomestnega materinstva, ki je v svojem bistvu kupovanje otrok.
Celotno gradivo v PDF obliki.
ponedeljek, 30. januar 2012
nedelja, 29. januar 2012
Kompromisni predlog Družinskega zakonika za izognitev referendumu - vabilo na tiskovno konferenco
Izteka se rok za vložitev podpisov za zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku. Gre za enega temeljnih zakonov, saj ureja družinska razmerja, ki so eden izmed temeljev vsake družbe, naroda in države. Zato je gotovo dobro, če se prebivalci države ob tako temeljnem zakonu lahko poenotimo in ga vsaj v veliki večini sprejemamo, ne pa da povzroča tako hude delitve, kot jih povzroča trenutna različica Zakonika. Poleg tega ima referendum nekaj lastnosti, zaradi katerih je primeren le kot zadnje sredstvo, ko vse drugo odpove. Poleg delitev, ki jih prinaša, pomeni tudi nezanemarljiv strošek, za katerega bi bilo dobro, če bi se mu v sedanji javno finančni situaciji znali izogniti.
Zato smo se na pobudo nekaterih naših članov in nekaterih drugih državljanov v Družinski pobudi odločili, da pet pred dvanajsto poskusimo poiskati najnujnejše popravke Družinskega zakonika, za katere ocenjujemo, da bi bili lahko sprejemljiv kompromis za vse ali vsaj za veliko večino državljanov in vpletenih strani.
Verjamemo, da bi ob pripravljenosti vseh strani na popuščanje in kompromis lahko prišli do rešitve, ki nas ne bi delila, ampak povezovala, in se izognili stroškom in delitvam, ki bi jih prinesel referendum.
Kompromisni predlog Družinskega zakonika, ki smo ga že poslali predsedniku Državnega zbora dr. Gregorju Virantu, predsednikom parlamentarnih strank, vodjem poslanskih skupin, vsem poslankam in poslancem Državnega zbora, Civilni iniciativi za družino in pravice otrok in Kampanji Za vse družine, bomo javnosti predstavili na tiskovni konferenci, ki bo
Poseben gost na tiskovni konferenci bo predsednik SAZU dr. Jože Trontelj.
Vljudno vabljeni!
Zato smo se na pobudo nekaterih naših članov in nekaterih drugih državljanov v Družinski pobudi odločili, da pet pred dvanajsto poskusimo poiskati najnujnejše popravke Družinskega zakonika, za katere ocenjujemo, da bi bili lahko sprejemljiv kompromis za vse ali vsaj za veliko večino državljanov in vpletenih strani.
Verjamemo, da bi ob pripravljenosti vseh strani na popuščanje in kompromis lahko prišli do rešitve, ki nas ne bi delila, ampak povezovala, in se izognili stroškom in delitvam, ki bi jih prinesel referendum.
Kompromisni predlog Družinskega zakonika, ki smo ga že poslali predsedniku Državnega zbora dr. Gregorju Virantu, predsednikom parlamentarnih strank, vodjem poslanskih skupin, vsem poslankam in poslancem Državnega zbora, Civilni iniciativi za družino in pravice otrok in Kampanji Za vse družine, bomo javnosti predstavili na tiskovni konferenci, ki bo
v ponedeljek, 30.1.2012, ob 11.15
v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi ulici 1 v Ljubljani, Poseben gost na tiskovni konferenci bo predsednik SAZU dr. Jože Trontelj.
Vljudno vabljeni!
torek, 24. januar 2012
Popravljen obrazec za izračun dohodnine za leto 2011
Objavljam popravljen obrazec za izračun dohodnine z veljavnimi lestvicami in zneski olajšav za leto 2011.
Za morebitne težave zaradi prej objavljenega napačnega obrazca se vam še enkrat opravičujem.
Tomaž Merše
Za morebitne težave zaradi prej objavljenega napačnega obrazca se vam še enkrat opravičujem.
Tomaž Merše
sobota, 21. januar 2012
Dohodnina 2011 in davčne olajšave za otroke
Podobno kot prejšnja leta smo v Družinski pobudi tudi letos pripravili obrazec za izračun dohodnine, ki omogoča hiter izračun najugodnejšega načina uveljavljanja davčnih olajšav za otroke. Izračun dohodnine lahko preverite na spletni strani DURSa (povezava TESTNI IZRAČUN DOHODNINE), kjer najdete testni izračun dohodnine za leto 2011. Če se vam izračun razlikuje za več kot 1 EUR, mi sporočite, da ugotovim, kje je razlog za razliko, oziroma ali je v obrazcu za izračun morda še kakšna napaka.
S 1.1.2012 je začel veljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki temeljito spreminja način ugotavljanja dohodka na družinskega člana (namesto bruto dohodkov upošteva neto dohodke, kot fiktiven dohodek pa upošteva tudi vse premoženje družine). Ker je pri upoštevanju premoženja kot fiktivnega dohodka še kar nekaj nejasnosti, letošnji obrazec še ne vsebuje izračuna za otroški oddatek. Ko bom dobil vse potrebne informacije, bom obrazec dopolnil, da bo spet omogočal tudi izračun za otroški dodatek.
S tem zakonom se bomo v letošnjem letu zelo verjetno še precej ukvarjali, zato vas prosim, da nam sporočite vaše izkušnje z njim (so se vam pravice zmanšale ali povečale, ste ostali brez kakšnega prjemka, ki ste ga doslej prejemali, kako so vam upoštevali sredstva na različnih računih ...). Svoje izkušnje sporočite na naslov info@druzinskapobuda.si.
Informativni izračun dohodnine in davčne olajšave za vzdrževane otroke
Že nekaj let nam ni treba izpolnjevati in vlagati davčne napovedi, ampak na dom prejmemo informativni izračun odmere dohodnine. Tako bo tudi letos. Če se nanj ne bomo odzvali, bo ta po določenem roku samodejno postal odločba o odmeri dohodnine. Če se s čem v tem izračunu ne bomo strinjali, bomo morali v predvidenem roku vložiti ugovor, da bo DURS naš primer ponovno obravnavala.
V informativnem izračunu bodo davčne olajšave za vzdrževane otroke upoštevane na enak način kot smo jih starši pri svojih delodajalcih uveljavljali že med letom. To ni nujno tudi najugodnejši način. Uveljavljanje davčnih olajšav lahko spremenimo na dva načina:
1. Na podlagi podatkov o celotnih lanskih dohodkih (če še nimamo zbirnih podatkov, seštejemo vse plačilne liste) izračunamo najugodnejši način uveljavljanja davčnih olajšav za otroke. Če se ta razlikuje od tistega, po katerem smo olajšave uveljavljali med letom, izpolnimo in oddamo na DURS Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2011 najkasneje do 6.2.2012. V tem primeru bo DURS naše podatke upošteval že v informativnem izračunu in bomo vračilo dohodnine zaradi ugodnejšega izkoristka olajšav za otroke dobili morda že v mesecu maju ali v poletnih mesecih. Obrazec dobite na vsakem davčnem uradu in na spletni strani DURSa, kjer dobite tudi druge informacije v zvezi z dohodnino za leto 2011 (Tule pa je še neposredna povezava na obrazec.).
2. Počakamo na informativni izračun, ki ga bomo prejeli od DURSa in takrat izračunamo najboljši način. Če je ta drugačen od tistega v informativnem izračunu, vložimo ugovor na ta izračun. DURS nam bo ponovno odmerila dohodnino in pri tem upoštevala naše spremembe. Končna odločba bo izdelana šele jeseni in tako bomo tudi vračilo dohodnine zaradi ugodnejšega izkoristka olajšav za otroke dobili šele jeseni.
Če olajšav za otroke med letom niste uveljavljali, je najbolje, da si zdaj izračunate najboljši način uveljavljanja teh olajšav ter vložite prej omenjeno Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2011.
Na povezavi davčne olajšave (pomaknite se po strani navzdol do članka iz januarja 2009) najdete tudi podrobnejša navodila za hitro oceno, kako najbolje razdeliti davčne olajšave za otroke.
Želim vam čim boljši izkoristek davčnih olajšav, predvsem pa veselja in ljubezni v vaših družinah!
Tomaž Merše
Naročite se na:
Objave (Atom)