ponedeljek, 30. januar 2012

Kompromisni predlog Družinskega zakonika za izognitev referendumu

Znano  je, da se rok za vložitev podpisov za zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku  izteka.  Gre  za  enega  temeljnih  zakonov,  saj  ureja družinska razmerja, ki so eden izmed temeljev vsake družbe, naroda in države. Zato je gotovo dobro, če se prebivalci države ob tako temeljnem zakonu lahko poenotimo in ga vsaj v veliki večini sprejemamo, ne pa da povzroča tako hude delitve, kot jih povzroča trenutna različica Zakonika. 
Poleg tega ima referendum nekaj lastnosti, zaradi katerih je primeren le  kot zadnje sredstvo, ko vse drugo odpove. Že po svoji naravi s samo dvema možnima odgovoroma ljudi razdeli na tiste,  ki  so  za, in  tiste,  ki  so  proti,  na  koncu  pa  je  vsaj  ena  stran  nezadovoljna.  Poleg  tega pomeni tudi nezanemarljiv strošek, za katerega bi bilo dobro, če bi se mu v sedanji javno finančni situaciji znali izogniti. 
Morda je priložnost za takšno poenotenje v dejstvu, da imamo danes drugačno zasedbo državnega zbora od tiste, ki je sporni Družinski zakonik sprejela.
Zato  smo  se na pobudo nekaterih naših članov in nekaterih drugih državljanov v Družinski pobudi odločili, da pet pred dvanajsto poskusimo poiskati najnujnejše popravke Družinskega zakonika,  za  katere  ocenjujemo,  da  bi  bili  lahko  sprejemljiv kompromis za  vse  ali  vsaj  za veliko večino državljanov in vpletenih strani. Pri tem smo se še posebej potrudili, da kompromisni  predlog  v  primerjavi  z  obstoječim Družinskim zakonikom nikomur nič ne jemlje, hkrati pa daje zvezi med moškim in žensko spet njen družbeni pomen, ter očetovstvu in materinstvu in urejenim odnosom med materjo in očetom priznava njihov izreden pomen za korist otrok.
Kompromisni  predlog  smo včeraj poslali  v  razmislek  predsedniku Državnega zbora dr. Gregorju  Virantu,  predsednikom  parlamentarnih  strank,  vodjem  poslanskih  skupin,  vsem poslankam in poslancem Državnega zbora, Civilni iniciativi za družino in pravice otrok in Kampanji Za vse družine  z željo, da bi morda našli skupni jezik, se obvezali, da bi v dogovorjenem roku usklajene spremembe vložili v DZ in zagotovili njihov sprejem. 
Civilno iniciativo za družino in pravice otrok smo prosili,  da v času te pobude še ne vloži podpisov  za  razpis  referenduma,  preuči  ta  kompromisni  predlog  in  se  s  poslanskimi skupinami in poslanci DZ poskusi uskladiti glede predlaganih rešitev in pogojev, pod katerimi bi se odrekla zahtevi za razpis referenduma. Imamo zagotovilo, da podpisov ne bodo vložili, dokler se izkaže, ali ta pobuda lahko prinese skujpno rešitev ali ne.
V Družinski pobudi smo pripravljeni pomagati pri tem usklajevanju.
Vsi vemo, da se rok za vložitev podpisov izteče 11.2.2012, kar pomeni, da imamo časa za dokončno sklenitev dogovora največ do 10.2.2012,  kar  je  izredno  malo  in  bo  za  morebitno dosego dogovora treba delati hitro in učinkovito. 
Zato smo vse naslovnike prosili, da najkasneje do torka, 31.1.2012 do večera sporočijo, ali je predlog za njih sprejemljiv, morebitne po njihovem mnenju potrebne spremembe in ali so se pripravljeni pogovarjati o njegovi izvedbi. 
Poslanske  skupine  v  DZ smo prosili,  da  predlagajo čas in po možnosti  v  prostorih  DZ organizirajo prostor za skupni sestanek vseh, ki bomo pripravljeni sodelovati.

Verjamemo, da bi ob pripravljenosti vseh strani na popuščanje in kompromis lahko prišli do rešitve, ki nas ne bi delila, ampak povezovala, in se izognili stroškom in delitvam, ki bi jih prinesel referendum. 
Vsi smo že slišali, da bo potrebno samo v letošnjem letu izdatke proračuna zmanjšati za 800 Mio EUR. Tukaj ponujamo rešitev za prve 4 Mio.
Slišali smo tudi zavezo nove koalicije, da ne bo odpirala ideoloških tem. Mi ponujamo priložnost, da se ena – ki je sicer rezultat dela prejšnje koalicije – umakne z dnevnega reda.
To  je  tudi lepa priložnost, da vse stranke v parlamentu na začetku novega mandata skupaj naredijo  nekaj  dobrega  ter  tako  dokažejo  svojo  državotvornost  in  pripravljenost  na konstruktivno sodelovanje v korist vseh državljanov. 

Osnutek kompromisnega predloga sprememb Družinskega zakonika

1. Spremeni se tretji člen in sicer tako, da se glasi:
»1) Zakonska zveza  je življenjska skupnost ženske in  moškega, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik.
2) Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine.«

Obrazložitev: V veljavnem zakonu je zakonski zvezi in s tem življenjski skupnosti med žensko in moškim priznan poseben pomen zasnovanja družine. Gre za temeljno naravno dejstvo, ki definira tudi družbeni pomen življenjske skupnosti ženske in moškega. Pravo tega ne bi smelo prezreti in verjamemo, da ob tem ne bi smelo biti kakšnih resnih pomislekov. Da je poseben družbeni pomen življenjske skupnosti ženske in moškega v zasnovanju družine oz. rojstvu  otrok, nenazadnje izhaja tudi iz 2. odstavka četrtega člena sprejetega Družinskega zakonika, kakor tudi iz 4. odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
V obeh primerih se namreč obstoj zunajzakonske skupnosti, torej z zakonsko zvezo izenačene življenjske skupnosti ženske in moškega, predpostavlja prav z rojstvom skupnega otroka.

2. Spremeni se 5. člen, in sicer tako, da se glasi:
(1) (Istospolna) Partnerska skupnost je življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, katere sklenitev in prenehanje ureja ta zakonik.
(2) Taka skupnost ima enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, če zakon tako določa.

Obrazložitev: Kar zadeva razmerja med odraslimi v istospolnimi skupnosti, menimo,  da  je prav, da se pravne posledice izenačijo, ko pa gre za otroke, verjamemo,  da  je  potrebno  biti zaradi  interesov  in  koristi  otrok  bolj  previden  in  ta  razmerja  urejati  premišljeno  in pregledno od primera do primera. Pri tem je treba skrbeti, da otroci, ki že živijo v istospolni skupnosti, ne bi bili v ničemer v slabšem položaju, kot vsi drugi otroci.

3. Črta se 6. člen.
 
Obrazložitev:  Institut  zunajpartnerske  skupnosti  kot  istospolni  ekvivalent  zunajzakonske skupnosti po mojem trdnem prepričanju nesorazmerno posega v svobodo in zasebnost dveh oseb  istega  spola,  ki skupaj živita in sta medsebojno čustveno navezani. Zakon takšni življenjski skupnosti dveh oseb ne bi smel pripisati nikakršnih pravnih posledic, če se zanje nista sami izrecno odločili. Te pravne posledice bi posameznike v istospolni življenjski skupnosti namreč lahko privedle do položajev, v katerih bi bili v nasprotju z lastno voljo prisiljeni  deklarirati  svojo  spolno  usmerjenost. Nazoren  primer  nesprejemljive  pravne posledice bi bil denimo v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, skladno s katerim bi bil funkcionar, ki bi živel z osebo istega spola, Komisiji za preprečevanje korupcije zavezan poročati tako o svojem premoženjskem stanju, kot o premoženjskem stanju osebe istega spola, s katero živi. Če te svoje dolžnosti ne bi izpolnil, bi bil zoper njega lahko uveden postopek, v katerem bi se kot predhodno vprašanje lahko ugotavljalo, ali njegova življenjska skupnost  z  osebo  istega  spola  predstavlja  zunajpartnersko  skupnost  ali  ne,  ali  je  torej istospolno  usmerjen  ali  ne.  To  pa  bi  bil  nedopusten  poseg v svobodo  in  zasebno  intimo funkcionarja, ki ga država v nobenem postopku ne bi smela pripeljati v položaj, v katerem bi se moral izreči glede svoje spolne usmerjenosti, če tega sam noče. Zaradi tega je razumljivo, da  instituta  zunajpartnerske  skupnosti,  kot  ga  uvaja  Družinski  zakonik,  v  primerljivih evropskih državah ne poznajo in tako ni nobene potrebe, da ga uvajamo pri nas. Če bosta dve osebi istega spola res želeli, da ima njuna življenjska skupnost določene pravne posledice, bosta skladno z Družinskim zakonikom lahko sklenili partnersko skupnost.
 
4. Prvi, tretji in peti odstavek 9. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»1) Starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka. Največji otrokovi koristi sta, da je deležen materinske in očetovske skrbi in ljubezni ter da se mama in oče med seboj spoštujeta in imata urejene odnose, ne glede na to ali družina živi skupaj ali ne. Starši otroke  obravnavajo  in  vzgajajo  s  spoštovanjem  do  njihove  osebe,  individualnosti  in dostojanstva. Otrok telesno ne kaznujejo in jih ne izpostavljajo drugim oblikam ponižujočega ravnanja.«
»3) Starši delajo v korist otroka, če, zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne  stopnje  ter  hotenj,  primerno  zadovoljujejo  njegove  materialne,  čustvene  in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb  in  odgovornost  do  otroka,  ter  mu  nudijo  primerno  vzgojno  vodstvo  in  ga spodbujajo  v njegovem razvoju.«
»5) Država zagotavlja pogoje za delovanje nevladnih organizacij in  strokovnih  institucij  za razvijanje odgovornega in pozitivnega starševstva.« 
 
Obrazložitev: Družinski zakonik po besedah predlagateljev izhaja iz načela otrokove koristi.
Če naj bodo otrokove koristi postavljene v samo izhodišče zakonika, potem je prav,  da  se zapišejo tudi največje otrokove koristi. Če želimo krepiti otrokove koristi in odgovorno starševstvo v naši državi in s tem prispevati k sreči naših otrok, potem menimo, da je besedilo predlagane  spremembe  1.  odstavka  9.  člena  izjemno  pomembno,  saj  poudari  pomen materinske in očetovske ljubezni za otroka ter izjemen pomen medsebojnih odnosov med mamo in očetom za otroka. Vsi vemo, da otroci običajno zelo trpijo, če odnosi med mamo in očetom niso urejeni in je prav, da se starši zavedajo, da odnosi med  njima  niso  samo  stvar njiju dveh, ampak tudi njunih otrok. 
Zavedamo se, da to, kar je zapisano v tem odstavku, vedno ne uspeva najbolje, vendar to ni razlog,  da te koristi otroka ne bi jasno priznavali in s tem starše spodbujali, da bi se še bolj trudili zanjo.
Dopolnilo 2. odstavka pa prav tako ne bi smelo biti problematično, saj temelji na samoumevni predpostavki, da mora biti ravnanje staršev v otrokovo korist takšno, ki ga tudi okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka.  

Dopolnitev v 5. odstavku se nam zdi potrebna zato, ker je prav, da Družinski zakonik izpostavi tudi samoumevno potrebo po spodbujanju odgovornega starševstva.

5. Prvi odstavek 115. člena se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Določbe od 19. člena do 114. zakonika z izjemo 60. člena se smiselno uporabljajo za (istospolno) partnersko skupnost.«

Obrazložitev: 60. člen zakonika, določa, da imata zakonca pravico svobodno odločati o rojstvu otrok. Te pravice oz. svoboščine istospolnemu paru zakonik ne more  dati,  ker  je rojevanje otrok za naravno pogojena pravica, ki jo imata skupaj ženska in moški. Dva moška ali dve ženski ne moreta spočeti in roditi otroka, zato jima država te pravice oz. svoboščine ne more  podeliti. Verjamemo,  da predlog  ne  bi  smel  biti  sporen za  nikogar,  saj predlagatelji zakonika  trdijo, da ni namen te določbe omogočiti nadaljnje zakonodajne postopke za uzakonitev umetne oploditve za ženske istospolne pare in t.i. nadomestnega materinstva za moške istospolne pare. Če tega namena resnično ni, potem je to določilo v zakoniku nesmiselno in upravičeno pri delu javnosti zbuja pomisleke.

6. Z  navedenimi  petimi  dopolnili  je verjetno potrebno uskladiti še kak člen Družinskega zakonika ter prilagoditi nekatere področne zakone, kot je npr. Zakon o dedovanju, v katerem je treba izenačiti posledice sklenitve partnerske zveze s sklenitvijo zakonske zveze. Vendar je to pretežno tehnično opravilo, ki ga je ob pomoči ustreznih služb verjetno možno relativno hitro opraviti.

Povzetek
Če na kratko povzamemo,  gre  za  iskanje  minimalnega  skupnega  imenovalca  med  vsemi vpletenimi v tej zgodbi na način, ki v  primerjavi  s  spornim  sprejetim  Zakonikom nikomur ničesar ne jemlje, daje pa družbeni pomen življenjski skupnosti med moškim in žensko, očetovstvu  in  materinstvu, enako  ureja  medsebojna  razmerja  med  odraslimi  ljudmi  v  vseh zvezah  ne  glede  na  njihovo  spolno  sestavo  in  usmerjenost, odpravlja  tveganje nezavednih učinkov na druge zakone, ne da bi sploh natančno vedeli, na katere in kako, in odpravlja pomisleke  glede  skrbi, da bi bil Družinski zakonik lahko podlaga za uzakonitev umetnega oplojevanja lezbijk in nadomestnega materinstva, ki je v svojem bistvu kupovanje otrok.

Celotno gradivo v PDF obliki.

nedelja, 29. januar 2012

Kompromisni predlog Družinskega zakonika za izognitev referendumu - vabilo na tiskovno konferenco

Izteka se rok za vložitev podpisov za zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku. Gre za enega temeljnih zakonov, saj ureja družinska razmerja, ki so eden izmed temeljev vsake družbe, naroda in države. Zato je gotovo dobro, če se prebivalci države ob tako temeljnem zakonu lahko poenotimo in ga vsaj v veliki večini sprejemamo, ne pa da povzroča tako hude delitve, kot jih povzroča trenutna različica Zakonika. Poleg tega ima referendum nekaj lastnosti, zaradi katerih je primeren le kot zadnje sredstvo, ko vse drugo odpove. Poleg delitev, ki jih prinaša, pomeni tudi nezanemarljiv strošek, za katerega bi bilo dobro, če bi se mu v sedanji javno finančni situaciji znali izogniti.
Zato smo se na pobudo nekaterih naših članov in nekaterih drugih državljanov v Družinski pobudi odločili, da pet pred dvanajsto poskusimo poiskati najnujnejše popravke Družinskega zakonika, za katere ocenjujemo, da bi bili lahko sprejemljiv kompromis za vse ali vsaj za veliko večino državljanov in vpletenih strani.
Verjamemo, da bi ob pripravljenosti vseh strani na popuščanje in kompromis lahko prišli do rešitve, ki nas ne bi delila, ampak povezovala, in se izognili stroškom in delitvam, ki bi jih prinesel referendum.
Kompromisni predlog Družinskega zakonika, ki smo ga že poslali predsedniku Državnega zbora dr. Gregorju Virantu, predsednikom parlamentarnih strank, vodjem poslanskih skupin, vsem poslankam in poslancem Državnega zbora, Civilni iniciativi za družino in pravice otrok in Kampanji Za vse družine, bomo javnosti predstavili na tiskovni konferenci, ki bo
v ponedeljek, 30.1.2012, ob 11.15
v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi ulici 1 v Ljubljani,
Poseben gost na tiskovni konferenci bo predsednik SAZU dr. Jože Trontelj.
Vljudno vabljeni!

torek, 24. januar 2012

Popravljen obrazec za izračun dohodnine za leto 2011

Objavljam popravljen obrazec za izračun dohodnine z veljavnimi lestvicami in zneski olajšav za leto 2011.
Za morebitne težave zaradi prej objavljenega napačnega obrazca se vam še enkrat opravičujem.

Tomaž Merše

sobota, 21. januar 2012

Dohodnina 2011 in davčne olajšave za otroke

Podobno kot prejšnja leta smo v Družinski pobudi tudi letos pripravili obrazec za izračun dohodnine, ki omogoča hiter izračun najugodnejšega načina uveljavljanja davčnih olajšav za otroke. Izračun dohodnine lahko preverite na spletni strani DURSa (povezava TESTNI IZRAČUN DOHODNINE), kjer najdete testni izračun dohodnine za leto 2011. Če se vam izračun razlikuje za več kot 1 EUR, mi sporočite, da ugotovim, kje je razlog za razliko, oziroma ali je v obrazcu za izračun morda še kakšna napaka.

S 1.1.2012 je začel veljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki temeljito spreminja način ugotavljanja dohodka na družinskega člana (namesto bruto dohodkov upošteva neto dohodke, kot fiktiven dohodek pa upošteva tudi vse premoženje družine). Ker je pri upoštevanju premoženja kot fiktivnega dohodka še kar nekaj nejasnosti, letošnji obrazec še ne vsebuje izračuna za otroški oddatek. Ko bom dobil vse potrebne informacije, bom obrazec dopolnil, da bo spet omogočal tudi izračun za otroški dodatek.

S tem zakonom se bomo v letošnjem letu zelo verjetno še precej ukvarjali, zato vas prosim, da nam sporočite vaše izkušnje z njim (so se vam pravice zmanšale ali povečale, ste ostali brez kakšnega prjemka, ki ste ga doslej prejemali, kako so vam upoštevali sredstva na različnih računih ...). Svoje izkušnje sporočite na naslov info@druzinskapobuda.si.

Informativni izračun dohodnine in davčne olajšave za vzdrževane otroke

Že nekaj let nam ni treba izpolnjevati in vlagati davčne napovedi, ampak na dom prejmemo informativni izračun odmere dohodnine. Tako bo tudi letos. Če se nanj ne bomo odzvali, bo ta po določenem roku samodejno postal odločba o odmeri dohodnine. Če se s čem v tem izračunu ne bomo strinjali, bomo morali v predvidenem roku vložiti ugovor, da bo DURS naš primer ponovno obravnavala.

V informativnem izračunu bodo davčne olajšave za vzdrževane otroke upoštevane na enak način kot smo jih starši pri svojih delodajalcih uveljavljali že med letom. To ni nujno tudi najugodnejši način. Uveljavljanje davčnih olajšav lahko spremenimo na dva načina:
1.     Na podlagi podatkov o celotnih lanskih dohodkih (če še nimamo zbirnih podatkov, seštejemo vse plačilne liste) izračunamo najugodnejši način uveljavljanja davčnih olajšav za otroke. Če se ta razlikuje od tistega, po katerem smo olajšave uveljavljali med letom, izpolnimo in oddamo na DURS Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2011 najkasneje do 6.2.2012. V tem primeru bo DURS naše podatke upošteval že v informativnem izračunu in bomo vračilo dohodnine zaradi ugodnejšega izkoristka olajšav za otroke dobili morda že v mesecu maju ali v poletnih mesecih. Obrazec dobite na vsakem davčnem uradu in na spletni strani DURSa, kjer dobite tudi druge informacije v zvezi z dohodnino za leto 2011 (Tule pa je še neposredna povezava na obrazec.).
2.     Počakamo na informativni izračun, ki ga bomo prejeli od DURSa in takrat izračunamo najboljši način. Če je ta drugačen od tistega v informativnem izračunu, vložimo ugovor na ta izračun. DURS nam bo ponovno odmerila dohodnino in pri tem upoštevala naše spremembe. Končna odločba bo izdelana šele jeseni in tako bomo tudi vračilo dohodnine zaradi ugodnejšega izkoristka olajšav za otroke dobili šele jeseni.
Če olajšav za otroke med letom niste uveljavljali, je najbolje, da si zdaj izračunate najboljši način uveljavljanja teh olajšav ter vložite prej omenjeno Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2011.

Na povezavi davčne olajšave (pomaknite se po strani navzdol do članka iz januarja 2009) najdete tudi podrobnejša navodila za hitro oceno, kako najbolje razdeliti davčne olajšave za otroke.

Želim vam čim boljši izkoristek davčnih olajšav, predvsem pa veselja in ljubezni v vaših družinah!

Tomaž Merše