sreda, 26. december 2012

Božično pismo članom

Draga članica, dragi član Družinske pobude!

Za nami je še eno izredno naporno in za marsikoga izmed nas zaradi učinkov vsestranske krize v naši družbi ali kakšne druge stiske tudi zelo težko leto. Kljub temu pa imamo tudi letos gotovo veliko razlogov za hvaležnost in upanje za prihodnost. zazrimo se drug v drugega, mož v ženo, mati, oče v otroka, fant v dekle ..., poglejmo si v oči in spoznajmo, kje so naši največji in najdragocenejši zakladi, za katere se je zares vredno potruditi v življenju.

Morda je to tudi eno izmed sporočil božiča, ki nam govori o Bogu, ki je prišel med nas kot otrok v družini in tako dal še posebno vrednost in pomen vsakemu paru in vsaki družini. 
Veselimo se tega in podarjajmo drug drugemu.

Kriza je lahko povzročila, da se mora kdo z materialnimi dobrinami ukvarjati še več kot prej, da lahko zagotovi preživetje svoje družine, a vendar je lahko tudi priložnost za bogatitev odnosov, da namesto fizičnih daril drug drugemu podarimo raje nekaj svojega časa, nekaj sebe. Tudi če nas k temu ne silijo zunanje okoliščine, poskusimo, saj so ravno naši odnosi tisto, kar ostane in ima trajno vrednost.

Zato vam v novem letu želim čim več medsebojno podarjenega časa in ljubezni. Več ju bo, bolj bomo srečni in več bomo našli moči in energije za izboljšanje svojega osebnega življenja in morda tudi v svoji bližnji ali širši okolici ali družbi. To lahko delate tudi v Družinski pobudi.
Veseli vas bomo.

Naj nas veselje in upanje Božiča spremljata tudi skozi vse novo leto 2013.

Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude s sodelavci

Nekaj besed o letu, ki se izteka
Iztekajoče se leto je bilo za bolj izpostavljene sodelavce Družinske pobude zelo naporno. Spomnimo se samo kampanje pred referendumom o Družinskem zakoniku, zakona za uravnoteženje javnih financ in pokojninske reforme, ... 
Zakonodaja in dialog z oblastjo
Takoj na začetku leta 2012 smo sodelovali pri zbiranju podpisov za referendum o Družinskem zakoniku. Podpisi so bili zbrani v rekordnem času. Hvala vsem, ki ste pri tem pomagali! Pred vložitvijo podpisov v Državni zbor smo politiki in javnosti predstavili kompromisni predlog Družinskega zakonika, s katerim bi se lahko izognili referendumu. Ta predlog ni bil idealen in je bil vsebinsko slabši od zavrnitve zakonika na referendumu, a želeli smo ponuditi možnost, da bi se izognili ponovni polarizaciji in nestrpni ter agresivni kampanji. A zagovorniki zakonika, ki so še nekaj mesecev prej referendum označevali za kršenje človekovih pravic, se o tem niso hoteli niti pogovarjati. 
Sledila je izredno naporna in neprijetna referendumska kampanja in na materinski dan glasovanje za pravice otrok ter spoštovanje očetovstva in materinstva v Sloveniji. Uspeh je odmeval tudi preko naših meja. Čestitali so nam predstavniki več članic evropske zveze družinskih organizacij. Hvala za pomoč!
Takoj po referendumu (vlada nam ni dala niti dneva počitka) smo se morali začeti ukvarjati s predlogom zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je v svojem prvotnem predlogu pomenil neke vrste konec družinske politike v naši državi, saj bi ukinil skoraj vse univerzalne ukrepe v podporo družini. V maju in juniju smo se intenzivno ukvarjali z različnimi predlogi in rešitvami, kako zagotoviti potrebne prihranke v državnem proračunu in čim manj okrniti družinsko politiko. Skozi večkratna pogajanja z ministrom Vizjakom, javne izjave in nastope v medijih smo dosegli, da noben ukrep družinske politike ni bil ukinjen ali zmanjšan trajno, da se za drugega otroka v vrtcu plačuje bistveno manj, kot je bilo predlagano, in tudi precej manj, kot so predlagale koalicijske stranke, ki so si tudi prizadevale za boljši položaj družin, da je vlada opustila predlog znižanja bolniških nadomestil za nego otroka, da se je povečal starševski dodatek, ki ga po rojstvu otroka eno leto prejemajo nezaposlene mamice in mamice študentke.
Sredi poletja smo imeli sestanek z ministrom Vizjakom, na katerem smo se pogovarjali o možnostih boljšega sodelovanja in učinkih Svetlikovega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev na družine, s čemer se postopno ukvarjamo vse letošnje leto.
Jesen je bila zaznamovana predvsem s pokojninsko reformo, ki tudi v sprejeti različici položaj staršev zaostruje bolj kot položaj drugih zavarovancev, tako da z njo nikakor ne moremo biti v celoti zadovoljni, a vendar nam je skupaj s Civilno iniciativo za družino in pravice otrok uspelo doseči nekaj pomembnih omilitev in izboljšav zakona. Tako sprejeti zakon daje precej večje možnosti časovnih bonusov zaradi otrok (žal samo materam) kot prvotni predlog. Kot zelo pomembno izboljšavo, ki je bila sprejeta na našo pobudo, pa štejemo uvedbo subvencioniranja prve zaposlitve matere z otrokom mlajšim od treh let za nedoločen čas in črtanje diskriminatornega določila, ki je otroku, ki je upravičen do družinske pokojnine to odvzelo, če se je poročil. Tako se bodo zdaj mladi, ki prejemajo družinsko pokojnino, lahko poročili brez strahu, da bi to pokojnino zaradi poroke izgubili, kot je veljalo do sedaj. Mladi pari tako ne bodo več prisiljeni zaradi ohranitve vira preživljanja živeti v nasprotju s svojim prepričanjem in vrednotami.
Takoj po zaključku zgodbe o pokojninski reformi, smo se resneje lotili zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve smo naslovili prošnjo za vrsto statističnih podatkov in več vsebinskih vprašanj glede problematike izvajanja in same vsebine zakona. Že v prvi polovici meseca sem se tako sestal z Davorjem Dominkušem, direktorjem Direktorata za socialne zadeve, na katerem je predstavil nekaj podatkov in obljubil večino podatkov, za katere smo prosili, v bližnji prihodnosti. V pogovoru smo se dotaknili tudi večine vsebinskih vprašanj glede zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Pri nekaterih so stališča ostala močno različna, pri nekaterih smo našli skupne točke in možnosti izboljšav. Dogovorili smo se za nadaljnje sodelovanje, tako da nam dela očitno ne bo zmanjkalo.
Ob koncu naj vas opozorim, da je v januarju potrebno Davčni upravi sporočiti, kako želite uveljavljati davčne olajšave za otroke (če jih želite drugače kot med letom). Pri izračunu najboljšega načina si boste tudi letos lahko pomagali z obrazcem, ki bo pravočasno objavljen na www.druzinskpobuda.si. 
Mnogi starši moramo v decembru vložiti novo vlogo za uveljavljanje znižanega plačila za vrtec. Za ta namen je zdaj na voljo tudi poenostavljen obrazec, a bodite pozorni na navodila. Uporabite ga lahko samo v primeru, da gre le za podaljšanje pravice, ki jo trenutno že imate, in da v vaši družini ni prišlo do katere tam navedene spremembe.    


petek, 7. december 2012

Nujno obvestilo za starše

Ste rodili otroka pred letom 2000 in takrat niste bili zaposleni ali drugače pokojninsko zavarovani? Veljavni pokojninski zakon vam omogoča, da za čas skrbi za otroka v prvem letu njegovega življenja za vsakega takega otroka, uveljavite pravico do enega leta dodane pokojninske dobe, kar vam bo ob upokojitvi še kako prav prišlo. Novi zakon to pravico ukinja, zato jo lahko uveljavite le še do konca letošnjega leta. Če je v prvem letu za otroka skrbel oče (je bil doma z otrokom in ni bil zaposlen ali drugače pokojninsko zavarovan), lahko to pravico uveljavi oče, lahko pa tudi mati in oče vsak en del (skupaj največ eno leto). Pravico uveljavite na svoji območni enoti Zavoda (ZPIZ), pri čemer potrebujete obrazec »Zahteva za ugotovitev pokojninske dobe«, ki ga dobite na ZPIZ  ali na spletu: www.zpiz.si (na dnu rubrike »Obrazci« pod naslovom »Drugo«)in delovno knjižico.
Če te pravice še niste uveljavili, pohitite, saj to lahko storite samo še do konca letošnjega leta.
Za matere, ki so rodile v letu 2000 ali kasneje in takrat niso bile zaposlene, je pokojninsko zavarovanje urejeno skupaj s starševskim dodatkom, do katerega so upravičene v prvem letu otrokovega življenja, in jim ni treba storiti nič.

Tomaž Merše

ponedeljek, 26. november 2012

Naj bo pokojninska reforma pravična do staršev in otrok!

V Družinski pobudi smo pripravili predloge amandmajev predlogu pokojninske reforme, s katerimi bi popravili naslednje velike slabosti predlaganega zakona:
- Predlog zakona upokojitvene pogoje za starše zaostruje bistveno bolj kot za ostale zavezance. Vse zaostritve, ki jih prinaša predlog zakona, bi namreč tako kot za vse druge veljale tudi za starše, potem pa bi se staršem v primerjavi z veljavno ureditvijo pogoji zaradi radikalnega zmanjšanja možnosti zniževanja upokojitvene starosti zaradi otrok, ti pogoji še dodatno zaostrili. Po predlogu zakona bi se torej ravno staršem, ki z vzgojo bodočih vplačnikov v pokojninsko blagajno vanjo prispevajo več kot drugi, položaj poslabšal bolj kot drugim zavarovancem
- Predlog zakona prinaša diskriminacijo očetov, saj bi ukinil pravico, da v dogovoru z materami svojih otrok lahko uveljavijo pravico do dela znižanja upokojitvene starosti zaradi otrok. Predlog zakona bi to pravico za očete namreč preprosto ukinil brez enega samega stavka utemeljitve, čeprav ta možnost skupnega obsega pravice do znižanja upokojitvene starosti zaradi otrok niti malo ne povečuje.
- Predlog zakona vsebuje diskriminacijo otrok, ki so upravičeni do družinske pokojnine in sklenejo zakonsko zvezo, v primerjavi s tistimi, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, saj prvim odvzame pravico do nadaljnjega prejemanja te pokojnine.

Celotno besedilo amandmajev in njihovo utemeljitev si lahko preberete tukaj.
Amandmaje smo 16.11.2012 poslali Odboru DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je matični odbor za ta zakon, vsem poslancem koalicijskih strank in pristojnemu ministru.

Jutri, v torek, 27.12.2012 se bo v prej omenjenem odboru začela druga obravnava predloga zakona in upamo, da bomo uspeli člane odbora prepričati, da te predloge podprejo.

Tomaž Merše

četrtek, 11. oktober 2012

Za družinam prijaznejšo pokojninsko reformo - izjava po sestanku z ministrom Vizjakom

Predstavniki Družinske pobude in Civilne iniciative za družino in pravice otrok smo se v sredo, 10.10.2012 sestali z ministrom Vizjakom in ga opozorili na vrsto določil v predlogu pokojninske reforme, ki poslabšujejo položaj staršev in zanemarjajo dejstvo, da so poleg vplačanih prispevkov tudi otroci ključen steber pokojninskega sistema.

Predstavniki družinskih organizacij smo podprli prizadevanja vlade za izhod iz finančne, gospodarske in socialne krize, pri čemer je potrebno zagotoviti, da bodo bremena reševanja krize pravično razporejena. Družinski organizaciji od vlade pričakujeta, da reforma staršem zaradi dejstva, da imajo otroke in tako skrbijo tudi za dolgoročni obstoj pokojninskega sistema, ne povzroči dodatnega poslabšanja položaja.

Ministru smo predstavili kompromisni predlog najbolj nujnih popravkov predloga zakona, da ta ne bi postal še eden v vrsti proti družinskih zakonov v naši državi:

-          Znižanje upokojitvene starosti zaradi otrok
Pri ureditvi znižanja upokojitvene starosti zaradi otrok, bi se ohranila možnost, da bonus izkoristita tako mati kot oče in da ga lahko izkoristijo vsi starši in ne le tisti, ki dopolnijo polno delovno dobo do 60. leta. Predlog ohranja nekoliko spremenjeno veljavno načelo progresivnosti, po katerem pri večjem številu otrok vsak naslednji prinaša več bonusa, saj večje število otrok prinaša več koristi pokojninskemu sistemu, uporaba bonusa pa ni omejena samo na dve leti, kakor predvideva prvotni predlog reforme, ampak enako kot v veljavnem zakonu na 5 let.
-          Brisanje diskriminacije poročenih otrok
Izbriše se določilo (3. odst. 113. člena), ki določa, da otrok, ki je upravičen do družinske pokojnine, to pravico izgubi, če sklene zakonsko zvezo. To določilo poročene otroke postavlja v slabši položaj kot otroke, ki živijo v zunajzakonski skupnosti in je zato diskriminatorno. Upamo, da ga ne bo potrebno pošiljati v presojo ustavnosti.
-          Dopolnilo za boljšo zaposljivost mater majhnih otrok
Matere z majhnimi otroki so ena izmed najteže zaposljivih skupin, zato naj se za njihovo zaposlovanje zagotovi enako spodbudo kot za prvo zaposlitev mladih..
-          Ohranitev vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v pokojninsko dobo za mame, ki v tem času niso bile pokojninsko zavarovane
Veljavni zakon v 189. členu določa vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v pokojninsko dobo, če v tem času mati ni bila obvezno zavarovana, predlog reforme pa to ukinja. Ministru so predlagali, da bi ta pravica ostala v zakonu.

Minister Vizjak je izrazil naklonjenost predlogoma glede znižanja upokojitvene starosti zaradi otrok in glede spodbud zaposlovanja mater z majhnimi otroki ter pogojno predlogu glede poročenih otrok. Obljubil je, da bodo te predloge podrobno preučili in jih v največji možni meri vključili v zakonsko besedilo oz. jih v nadaljnji obravnavi podprli kot amandmaje k predlogu zakona.
V obeh družinskih organizacijah pričakujemo, da se bo to tudi zares zgodilo in bo na koncu sprejeta pokojninska reforma pravičnejša do družin, kot je bil prvotni predlog.
Poleg tega smo ministra ponovno prosili, da naj vlada čimprej opravi temeljito strokovno analizo učinkov Svetlikovega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ga ocenjujemo kot enega najbolj krivičnih protidružinskih zakonov, ter čimprej pripravi njegove popravke. V vmesnem času pa naj zagotovi vsaj njegovo korektno izvajanje, saj po naših informacijah nekateri Centri za socialno delo že tako zelo slab zakon v mnogih primerih še napačno izvajajo v škodo družin.


Tomaž Merše
Predsednik Družinske pobude,društva za družini naklonjeno družbo

Aleš Primc
Vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok

sreda, 3. oktober 2012

Vpliv kriznih varčevalnih ukrepov na družine v Sloveniji

V petek, 28.9., in soboto, 29.9.2012, je bil v Ankaranu mednarodni seminar z naslovom "Medgeneracijsko sodelovanje: možen izhod iz krize?" in podnaslovom "Vpliv varčevalnih ukrepov na delo, družino in generacije". Seminar so organizirali Evropski center za delavska vprašanja EZA, Socialna akademija, Združenje delavcev NSi in Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka. Na seminarju sem predstavil prispevek z naslovom "Vpliv kriznih varčevalnih ukrepov na družine v Sloveniji", ki ga lahko preberete v nadaljevanju.


Vpliv kriznih varčevalnih ukrepov na družine v Sloveniji


Uvod
Izredno hitro zadolževanje naše države v preteklih letih sedanje krize je pokazalo, da smo očitno živeli preko svojih zmožnosti, oziroma da smo porabili več, kot smo ustvarili. Zato je povsem logično, da je bilo porabo potrebno zmanjšati.
Pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje porabe javnega denarja pa bi kot eno temeljnih vodil pričakovali upoštevanje medgeneracijskih razmerij in solidarnosti, tako da bi bremena teh ukrepov sorazmerno razporedila med vse družbene skupine in vse generacije.
V Sloveniji žal ni tako, saj so sprejeti ukrepi naravnani tako, da so družine z otroki deležne veliko večjih bremen kot druge družbene skupine. Če primerjamo npr. družine z otroki in upokojence, ugotovimo, da so morali upokojenci v primerljivih dohodkovnih razredih pas zategniti precej manj kot družine z otroki, kjer so starši deležni posledic krize, ki je tako ali drugače prizadela aktivno populacijo, dodatno pa morajo zategovati pas, ker imajo otroke, saj je država zelo močno posegla ravno v družinsko politiko.
Gordon Brown je zapisal: „Children are 20 percent of the population, but 100 percent of our future." (Otroci so le 20% populacije, a 100% naše prihodnosti.)
Tega dejstva se očitno zavedajo tudi v večini evropskih držav, saj je iz pregleda ukrepov za prebroditev krize v drugih evropskih državah, ki ga je pripravila Vlada RS, razvidno, da se velika večina ni odločila za posege v ukrepe družinske politike. Peščica držav, ki je posegla v to področje, pa je to naredila zelo omejeno na področju enega ali največ dveh ukrepov. Nekatere države, ki se najbolj odgovorno in uspešno lotevajo reševanja krize (npr. Nemčija), so v času krize celo povečale otroški dodatek za družine s tremi in več otroki, saj se zavedajo, da je kriza večje družine prizadela še bolj kot druge družbene skupine.
V Sloveniji je drugače.
Najprej je že prejšnja vlada že v letu 2010 sprejela Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), za katerega je trdila, da sploh ni namenjen varčevanju ampak le bolj pregledni ureditvi vseh socialnih prejemkov, kamor večina politikov v Sloveniji uvršča tudi vse družinske prejemke. Ta zakon je v resnici močno zmanjšal pravice večine družin z otroki, kar bo predstavljeno v nadaljevanju.
V letu 2012 pa je nova vlada pripravila Zakon za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), s katerim je ponovno družine z otroki obremenila bolj kot druge družbene skupine.
Večina slovenske politike torej otrok kljub demografski zimi, ki je v Sloveniji še ostrejša kot v večini drugih evropskih držav, ne dojema kot našo prihodnost, ampak bolj kot luksuz staršev, ki bi ga morda veljalo še obdavčiti.

Spremembe v družinski politiki v Sloveniji v času krize

Otroški dodatek
-       ZUPJS je ukinil otroški dodatek za polnoletne otroke, ki se šolajo, in ga nekoliko povečal za nekaj več kot polovico dijakov (kot delno nadomestilo za ukinjeno štipendijo za dijake, pri čemer je povečanje otroškega dodatka v povprečju enako 1/3 štipendije, ki so jo dijaki izgubili).
-       Pri odmeri otroškega dodatka (in drugih pravic) se v obliki fiktivnega dohodka upošteva celotno premoženje in prihranki družine (nepremičnine vključno s stanovanjem ali hišo, v kateri družina živi, če presega administrativno določeno »primerno« velikost, vsi prihranki in sredstva na vseh računih, vozila, plovila, vrednostni papirji ..., skratka vse, nad čemer ima država pregled), zaradi česar so mnoge družine (ocenjujemo, da približno polovica, ministrstvo pa ne daje konkretnih podatkov) padle v višji dohodkovni razred in se jim je otroški dodatek ob nespremenjenih dohodkih zato zmanjšal. Na ta način so te družine izgubile od cca. 3 EUR do cca. 44 EUR na otroka mesečno, pri čemer so izgube pri družinah z nižjimi dohodki večje kot pri družinah z višjimi dohodki, saj so razlike med otroškimi dodatki pri nižjih dohodkovnih razredih večje.
-       ZUJF je začasno za 10% znižal otroški dodatek vsem družinam, ki imajo dohodek na družinskega člana med 42% povprečne neto plače v RS (cca. 420 EUR mesečno) in 64% povprečne neto plače v RS (cca. 640 EUR mesečno). Te družine so izgubile od 3 do 10 EUR na otroka mesečno.
-       ZUJF je začasno ukinil otroški dodatek vsem družinam, ki imajo dohodek na družinskega člana med 64% povprečne neto plače v RS (cca. 640 EUR mesečno) in 99% povprečne neto plače v RS (cca. 985 EUR mesečno). Te družine so izgubile od 20 do 50 EUR na otroka mesečno. Družina z dohodki nad to mejo otroškega dodatka že prej niso imele.
Državne štipendije
-       ZUPJS je ukinil državne štipendije za mladoletne dijake. To izgubo je nekoliko nadomestil z višjim otroškim dodatkom za dijake, a v povprečju je družina z dijakom, ki je bil prej upravičen do štipendije, izgubila cca. 100 EUR na dijaka mesečno. To pa je za družine z dohodkom pod 53% povprečne neto plače v RS na družinskega člana (cca. 520 EUR) že precej velik izpad dohodka.
-       ZUPJS je nekoliko zvišal državne štipendije za študente, vendar je to zvišanje vsaj pri študentih iz družin z najnižjimi dohodki manjše od otroškega dodatka, ki so ga te družine po istem zakonu izgubile.
-       ZUPJS je sicer nominalno povišal cenzus za upravičenost do državne štipendije, vendar pa je zaradi spremenjenega ugotavljanja družinskih dohodkov, ki vključuje tudi fiktiven dohodek na podlagi premoženja in prihrankov družine, to zvišanje manjše, kot je videti na prvi pogled, ali pa ga sploh ni. Podatki o prihrankih države na področju državnih štipendij nakazujejo na to, da se število prejemnikov štipendij najverjetneje sploh ni povečalo.
Subvencije plačila za vrtec
V Sloveniji imamo zelo drage vrtce. Da družine ta sistem sploh lahko uporabljajo, imamo sistem subvencioniranja plačila staršev za vrtec, ki je odvisno od dohodkov in premoženja družine.
-       ZUPJS je med dohodke, ki se upoštevajo pri določanju razreda plačila za vrtec, vključi tudi otroški dodatek. Ker otroški dodatek predvsem v nižjih dohodkovnih razredih skoraj dosega ali celo presega razliko med dohodki dveh dohodkovnih razredov, to pomeni, da se je večini družin v teh dohodkovnih razredih ob nespremenjenih dohodkih vrtec podražil za najmanj en, nekaterim pa celo za dva razreda, kar pomeni od cca. 30 do 90 EUR mesečno za enega otroka.
-       ZUJF je začasno ponovno vpeljal plačilo za drugega otroka, če je v vrtcu istočasno več kot en otrok iz iste družine (to je takim staršem prineslo povečanje plačila za vrtec za od cca. 15 EUR do cca. 110 EUR mesečno) in odpravil popust za starejšega otroka v takem primeru, kar za starše pomeni cca. 30 EUR višje plačilo mesečno. To pomeni, da se je plačilo za vrtec družinam z najnižjimi dohodki samo zaradi tega ukrepa povečalo za cca. 45 EUR mesečno).
Subvencija šolske prehrane
V Sloveniji imamo sistem subvencioniranja suhe šolske malice za osnovnošolce in tople malice za dijake. Pred zadnjimi spremembami, je bil vsak učenec in vsak dijak upravičen do subvencije 2/3 cene malice. Za osnovnošolce je to 50 centov dnevno ali cca. 10 EUR mesečno, za dijake pa 1,60 EUR dnevno ali cca. 32 EUR mesečno.
ZUJF je začasno ukinil splošno subvencijo šolske malice za osnovnošolce iz družin z dohodkom nad 42% povprečne neto plače v RS (cca. 420 EUR) na družinskega člana in za dijake iz družin z dohodkom nad 64% povprečne neto plače v RS (cca. 640 EUR) na družinskega člana. Tem družinam se je strošek za šolsko malico povečal za cca. 10 EUR mesečno za vsakega osnovnošolca in za cca. 32 EUR mesečno za vsakega dijaka.

Dodatek za veliko družino, Darilo ob rojstvu otroka
Z ZUJF sta bila dodatek za veliko družino in darilo ob rojstvu otroka začasno ukinjena za družine, katerih dohodek na družinskega člana presega 64% povprečne neto plače.
Tako so družine s tremi otroki izgubile nekaj manj kot 390 EUR letno družine s štirimi ali več pa nekaj več kot 470 EUR letno.

Starševsko nadomestilo
ZUJF je začasno znižal starševsko nadomestilo v času dopusta za nego in varstvo otroka s 100% plače v preteklem letu na 90% plače v preteklem letu.
Zgornja meja se je znižala z 2,5 povprečne plače na 1,5 povprečne plače v RS.
Tu lahko kot svetlo točko omenimo povišanje starševskega dodatka, ki ga v prvem letu  otrokovega življenja prejemajo nezaposlene matere.

Subvencije za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja za mlade družine
Mlada družina je ob samostojnem reševanju stanovanjskega vprašanja lahko nekaj let prejemala subvencijo v višini nekaj sto EUR letno za vsakega družinskega člana.
ZUJF je te subvencije začasno ukinil.

Problemi pri upoštevanju premoženja in prihrankov
Način upoštevanja premoženja in prihrankov v obliki fiktivnih dohodkov ima precej slabosti, odpira vprašanja enakosti pred zakonom in vprašanja pravične obravnave različnih družin.
-       Enakost pred zakonom: Zakon zagotavlja le upoštevanje premoženja v RS, saj ni pregleda nad premoženjem državljanov v tujini. V tem pogledu so državljani, ki imajo premoženje v RS v slabšem položaju kot tisti, ki imajo premoženje v tujini. Poleg tega je nekatere vrste prihrankov nemogoče ugotoviti (npr. zlato, srebro, denar v sefu ...). Upoštevanje primerljivih nepremičnin je lahko zelo različno, saj je zelo odvisno od načina evidence pri GURS (ena ali več parcel, hiša zavedena kot en sam del stavbe ali več delov stavbe, klet sestavni del stanovanja ali ločeno navedena nepremičnina...).
-       Zakon kot enako premožni šteje družini, ki imata primerljivo nepremičnino, ne glede na način pridobitve in ne glede na bremena, ki so lahko na njej (ena npr. podedovana bremen prosta, druga s hipoteko in bremenom odplačevanja posojila).
-       Zakon spodbuja sprotno trošenje in kaznuje ustvarjanje prihrankov ter trajnih dobrin.
-       Zakon kaznuje varčevanje za starost in tako starše postavlja v slabši položaj kot druge državljane v aktivni dobi. Medtem, ko drugi za tako varčevanje dobijo davčno olajšavo, staršem država te prihranke dodatno »obdavči« skozi znižanje pravic do družinskih prejemkov.
-       Zakon starše spodbuja, da svoje prihranke umikajo iz bank v Sloveniji in jih spravijo v državnim evidencam nedosegljive kraje ali v oblike, ki jih država ne more slediti. To bo gotovo »blagodejno« vplivalo na uspešnost največjih slovenskih bank, ki jih bo država spet zelo drago reševala.
-       Upoštevanje premoženja je verjetno upravičeno pri dodeljevanju socialnih pomoči, saj so prihranki končno namenjeni ravno lažjemu preživetju hudih časov. Družinska politika pa je po temeljnem načelu univerzalna in po definiciji poskuša staršem prevzeti del bremena vzdrževanja otrok, saj bo kasneje država obilno pobirala donos te naložbe.
Taka ureditev spodbuja iskanje načinov prikrivanja dohodkov in premoženja namesto, da bi spodbujala ustvarjanje zaslužka in premoženja.

Problem slabe izvedbe, slabega izobraževanja uslužbencev in posledično neenaka obravnava upravičencev
Zakon ZUPJS ni samo slab sam po sebi, ampak je zelo slabo tudi njegovo izvajanje. Tako se zakon vsaj v nekaterih točkah na različnih CSD izvaja različno (pogosto v škodo upravičencev), kar pomeni dodatno neenakost pred zakonom. Zelo pogoste napake:
-       Upoštevanje dohodkov predpreteklega leta, kadar oseba v preteklem letu sploh ni imela dohodkov (napačna uporaba 15. člena ZUPJS).
-       Upoštevanje periodičnih dohodkov, ki jih oseba ne prejema več in jih zato ne bi smeli upoštevati (neupoštevanje določb 13. člena ZUPJS).
Izobraževanje uslužbencev CSD je bilo očitno razmeroma slabo, saj ti pogosto sploh ne poznajo zakona, ampak le uporabo programa. Tako tudi ne znajo pojasniti, zakaj kakšno stvar delajo tako, kot jo delajo, ampak se le sklicujejo na program.
V navodilih za izvajanje zakona so vsaj po mojem razumevanju zakona dokaj očitne nezakonitosti v zvezi z upoštevanjem sredstev na osebnih računih in z upoštevanjem vrednosti vozil. Uradniki se le sklicujejo na program in interna navodila, ki niso dostopna javnosti v registru predpisov RS.

Primeri vplivov na družine
1.      Družina s tremi otroki in dohodki v višini 32% povprečne plače na družinskega člana (320 EUR na člana ali 1600EUR skupno, skupaj z otroškim dodatkom do zdaj skupno cca. 1850EUR):
a.   Družini se podraži vrtec:
-        Če je v vrtcu samo en otrok (višji razred zaradi upoštevanja otroškega dodatka): podražitev vrtca za 46 EUR ali za skoraj 2,5% družinskega proračuna.
-        Če sta v vrtcu 2 otroka (višji razred, drugi otrok, ukinitev nižjega razreda za prvega): podražitev vrtca za 111 EUR ali za 6% družinskega proračuna.
2.      Če je družina iz prejšnje točke podedovala nekoliko »preveliko« hišo, v kateri živi, ali jo je večji del sama zgradila, zanjo pa po možnosti odplačuje še veliko posojilo, lahko zaradi fiktivnega dohodka na podlagi premoženja pade v višji dohodkovni razred in se prejšnjim izgubam doda še znižanje otroškega dodatka:
a.   Otroški dodatek se zniža za 49EUR ali za 2,6% družinskega proračuna.
b.   Vrtec se podraži:
-        če je v vrtcu 1 otrok, za 69 EUR ali za 3,7% družinskega proračuna. Skupno znižanje sredstev za 118 EUR ali za 6,3%. 
-        če sta v vrtcu 2 otroka, za 136 EUR ali 7,3% družinskega proračuna. Skupno znižanje sredstev za 205 EUR ali za 11%.
3.      Če ima družina iz prejšnjih dveh točk še dijaka, je ta izgubil štipendijo, kar za družino pomeni dodatno izgubo v višini približno 100 EUR mesečno (razlika med izgubljeno štipendijo in višjim otroškim dodatkom)
-        V tem primeru družina z enim otrokom v vrtcu izgubi cca. 218 EUR ali skoraj 12% proračuna.
-        Družina z dvema otrokoma v vrtcu izgubi cca. 305 EUR ali skoraj 16,5% proračuna.
  1. Družina s tremi otroki in dohodki v višini malo pod 64% povprečne plače na družinskega člana (cca. 620 EUR na člana ali do zdaj skupno cca. 3200 skupaj z otroškim dodatkom). Dva otroka hodita v vrtec.
    1. Pred ZUPJS je družina prejemala otroški dodatek v višini 114 EUR mesečno. Ker imajo nekaj prihrankov in avto, katerega vrednost presega 8000EUR, z upoštevanjem fiktivnih dohodkov padejo za en razred više in na podlagi ZUJF otroški dodatek povsem izgubijo (-114EUR ali 3,5% proračuna).
    2. Izgubijo tudi letni dodatek za veliko družino: -393EUR letno, preračunano mesečno -32 EUR.
    3. Zaradi fiktivnega dohodka in ukinitve popusta za starejšega otroka se jim vrtec za starejšega otroka podraži za dva razreda ali za 63 EUR, vrtec za drugega otroka pa zaradi ukinitve brezplačnega vrtca za drugega otroka za 73 EUR. To je skupaj 136 EUR ali več kot 4% družinskega proračuna.
    4. Izgubijo subvencijo šolske prehrane (za osnovnošolca je to 10 EUR mesečno, za dijaka pa 32 EUR mesečno).
Zgolj zaradi varčevalnih ukrepov države je taka družina izgubila od 292 EUR do 314 EUR mesečno ali od skoraj 9% do skoraj 10% dosedanjega družinskega proračuna. 
Vse to bi te družine izgubile izključno zato, ker imajo otroke.
V Sloveniji je družinska politika zelo razdrobljena na veliko število manjših ukrepov. Tako se pri spremembi posameznega ukrepa morda zdi, da učinki spremembe ne bodo imeli večjih posledic. Ko pa se spremeni večje število ukrepov, kot se je zgodilo v zadnjih letih, se učinki vseh sprememb na družinah seštejejo v zelo opazne posledice.
Te so in bodo v Sloveniji lahko imele še hujše posledice kot bi jih imele kje drugje, saj je Slovenija med državami z najnižjo rodnostjo oziroma najostrejšo demografsko zimo.
Ta je tudi pod vplivom razvoja in izboljšanja družinske politike pred nekaj leti začela malo prehajati v pomlad, a je kriza žal pregnala njene prve lastovke in je rodnost v zadnjih dveh letih spet začela strmo upadati (letos za približno 8% glede na lani), odziv države na krizo pa bo to le še poslabšal.

Za konec primer dobre prakse - subvencije za prevoz dijakov in študentov
Da ne bo vse samo črno, za konec predstavim še primer dobre prakse iz naše države, ki kaže, da znamo delati tudi drugače in bolje, če je le volja za to.
Pred letošnjim šolskim letom je vlada spremenila način subvencioniranja javnega prevoza, tako da je zagotovila skoraj enotne bistveno nižje cene mesečnih vozovnic za vse dijake in študente:
Razred oddaljenosti
Cena, ki jo plača upravičenec
do vključno 60 km
20 evrov
več kot 60 do vključno 90 km
30 evrov
več kot 90 km
50 evrov

Pred spremembo so dijaki in študentje s podeželja za prevoz v šolo plačevali po nekajkrat višje zneske kot zdaj, tako da je ta prevoz vsaj za dijake in študente zdaj stroškovno zares  ugoden in končno zares uporaben. Vsaj za nekatere kraje že lahko rečemo, da avtobusi že bolj polni kot prej.
Resorni minister pojasnjuje, da država zdaj za subvencioniranje javnega prevoza ne porabi več denarja kot prej, ampak je sistem subvencioniranja le preuredila, da je postal učinkovitejši.
Tak primer dobre prakse lahko samo pohvalimo in si želimo, da bi jih bilo še več.

Predlog za sklep
Da bi dosegli uravnoteženo obravnavo vseh generacij s strani politike, bi morale vse generacije imeti za politiko enak pomen. Pomen posamezne generacije za politiko pa je predvsem v volilnih glasovih te generacije. Otroci so edina družbena skupine, ki volilno gledano ne šteje nič. Upam si trditi, da bi se odnos politike do otrok oziroma do družin z otroki zelo možno spremenil, če bi starši imeli volilno pravico v imenu svojih mladoletnih otrok. Če smo starši lahko v vsem drugem odgovorni za ravnanje svojih otrok, zakaj te pravice in dolžnosti nimamo tudi na volišču?

Tomaž Merše

četrtek, 20. september 2012

Da pokojninska reforma ne bo še en protidružinski zakon!

Komentar predlagane pokojninske reforme z vidika položaja staršev in otrok v pokojninskem sistemu
Starši se zavedamo trenutnih razmer in potrebe po tem, da pokojninski sistem postane vzdržen, da ne bomo že danes do nevzdržnosti zadolžili bodočih generacij. Zato podpiramo prizadevanja vlade, da področje uredi bolj racionalno in pregledno, da bo sistem lahko deloval tudi v prihodnje. Pri tem pa pričakujemo, da bodo bremena prilagoditev sistema pravično in sorazmerno razporejena med vse družbene skupine, da se ne bi ponovila zgodba Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je družine obremenil bolj kot druge skupine, čeprav so bile ravno družine najbolj prizadete že zaradi Svetlikovega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki je verjetno najbolj protidružinski zakon v naši državi.
Predlagatelji zadnjega »Vizjakovega« predloga pokojninske reforme predlog opisujejo kot pravičnejši, preglednejši in bližji zavarovalnim principom s hkratnim ohranjanjem solidarnosti in vzajemnosti med generacijami in znotraj generacij. Pa je res tako?
Predlog zanemarja temeljne zakonitosti pokojninskega zavarovanja in zavarovanja nasploh
Preprosto dejstvo pokojninskega sistema in zavarovanja je, da so eden izmed njegovih temeljev otroci upokojenih generacij, ki v času njihovega uživanja pokoja vplačujejo prispevke za sprotno izplačevanje njihovih pokojnin. Glede tega predlagana reforma ne prinaša nobene novosti. Velik del težav večine evropskih pokojninskih sistemov izvira prav iz velikega upada rodnosti v preteklih desetletjih, kar strokovnjaki imenujejo evropska demografska zima. Avtorji večine pokojninskih reform (tudi naše) to preprosto spregledajo in zanemarijo ter se z reševanjem vzrokov za nastalo stanje sploh ne ukvarjajo. Pred kratkim je na to opozorila nemška kanclerka Angela Merkel, ko je povedala, da je za nemško in evropsko gospodarstvo ravno demografska zima eden izmed največjih problemov in da bo nujno potrebno bistveno izdatneje podpreti družino, ki edina lahko ta trend obrne na bolje.  
Eden izmed osnovnih zavarovalniških pristopov je spodbujanje zavarovancev k obnašanju, ki zavarovalnici prinaša dobiček (različni bonusi) in destimulira obnašanja, ki zavarovalnici prinaša izgubo. Pokojninski sistem v Sloveniji (tako obstoječi kot predlagani) deluje ravno nasprotno.
Francoski strokovnjaki so že pred leti izračunali, da zavarovanci brez otrok, z enim in z dvema otrokoma pokojninski zavarovalnici prinašajo izgubo, medtem ko zavarovanci s tremi in več otroki pokojninski zavarovalnici prinašajo dobiček, ki je tem večji, kolikor več otrok ima zavarovanec. Podoben rezultat pokaže tudi naš izračun, po katerem je zaradi danes nižje odmerne stopnje in posledično nižjih pokojnin bilanca pokojninske blagajne približno izravnana že pri dveh otrocih. Ta izračun, ki gotovo ni popoln in ne upošteva vseh dejavnikov, a je po našem mnenju dovolj ilustrativen, pokaže, da ima pokojninska blagajna pri zavarovancu brez otrok v povprečju za približno 4 letne povprečne plače izgube (za toliko namreč izplačane pokojnine presežejo njegove in njegovih delodajalcev v aktivni dobi vplačane prispevke), pri paru s tremi otroki pa približno 8 letnih povprečnih plač dobička (za toliko seštevek prispevkov staršev in prispevkov njunih otrok ter njihovih delodajalcev presežejo njune izplačane pokojnine).
Predlog reforme to dejstvo popolnoma zanemari, saj namesto, da bi povečeval spodbude za starše, le te zmanjšuje in ukinja, tako da bi starši, podobno kot pri super varčevalnem zakonu (ZUJF) izgubili več kot drugi zavarovanci. To je tudi glavni razlog, da predlog pokojninske reforme lahko označimo kot protidružinski.
Pozdravljamo stališča nekaterih strank, ki so že opozorile na tovrstne pomanjkljivosti predloga in najavile pobude za popravke (doslej smo zasledili opozorila glede odnosa do staršev in družin v stališčih NSi in SLS, posredno so na to opozorili tudi v  SD).
Predlog reforme zanemarja otroke kot temelj pokojninskega zavarovanja
Predlagatelji vidijo rešitev pokojninskega sistema v ohranitvi izključno pravic, ki temeljijo na vplačanih prispevkih, pri tem pa povsem zanemarijo, da v preteklosti vplačani prispevki niso glavni, še manj edini temelj tega sistema, saj se vsi vplačani prispevki sproti porabijo za izplačevanje pokojnin trenutnim upokojencem. Plačniki prispevkov za izplačilo tekočih pokojnin upokojenih generaciji so otroci teh generacij.  Vzgoja in vzdrževanje teh otrok v času otroštva in mladosti pomeni velike stroške in obremenitve, ki jih v največji meri nosijo njihovi starši. To pomeni, da starši v pokojninski sistem poleg vplačanih prispevkov (te plačujejo enako kot drugi zavarovanci) prispevajo tudi svoje otroke ali povedano drugače, sredstva, čas in energija, ki jih starši vlagajo v svoje otroke, so tudi vložek in prispevek v pokojninski sistem. To pomeni, da starši v sistem prispevajo veliko več kot drugi zavarovanci. Trdimo, da je nepravično in nepošteno, da pokojninski sistem tega skoraj v ničemer ne upošteva in priznava, predlagana reforma pa bi ta odnos do staršev še poslabšala. Prepričani smo, da je to tudi eden izmed razlogov za upad rodnosti v preteklih desetletjih.
Če predlog zakona že ne prinaša boljšega načina upoštevanja otrok, kot je bonus pri zniževanju zahtevane starosti za upokojitev, potem naj vsaj ta rešitev deluje skladno in konsistentno glede na zakonitosti pokojninskega sistema oziroma sorazmerno s tem, kako število otrok prinaša koristi pokojninskemu sistemu. To pomeni, da mora biti učinek večjega števila otrok progresivno večji kot učinek manjšega števila. Predlog zakona pa deluje ravno obratno, saj priznava le prva dva otroka in v najboljšem primeru še malo tretjega, ostalih pa ne, čeprav sistemu ravno ti prinašajo največ dobička.
Poleg tega predlagana rešitev negira pomembno vlogo očeta v otrokovem razvoju in očetom odreka pravico do znižanja upokojitvene starosti na račun otrok. To ocenjujemo kot strokovno povsem zgrešeno, skregano s prizadevanji strokovnjakov, ki si prizadevajo osvestiti očete glede njihove nenadomestljive vloge v družini in tako prispevati k boljšemu razvoju otrok in boljšim odnosom tako v družinah kot v širši družbi. Ta predlog zakona daje očetom ravno nasprotno sporočilo.
Zato pričakujemo, da se glede bonusa pri upokojitveni starosti zaradi otrok (v 28. členu ZPIZ-2) ohrani veljavna ureditev (glej 37. člen ZPIZ-1):
-          ki pravico daje materi in očetu ter jima daje možnost dogovora o uveljavljanju te pravice, pri čemer ima mati prednost, kadar do dogovora ne pride,
-          po kateri je se časovni bonus odšteva od polne starosti, ki je za posameznika zahtevana kot pogoj za upokojitev (od 65 le ali manj), upokojitvena starost pa se lahko zniža največ do 58 let (v veljavnem zakonu je ta meja 56, a glede na dvig splošne upokojitvene starosti, je ta sprememba sprejemljiva).
-          po kateri je obseg bonusa progresiven glede na število otrok.
Predlog reforme diskriminira poročene otroke
Predlog zakona po eni strani otrokom, ki so upravičeni do družinske pokojnine, pravico do te pokojnine daje tudi v primeru, če prekinejo šolanje zaradi nosečnosti in poroda (ZPIZ – 2, 57. člen), vendar samo če niso poročeni (ZPIZ – 2, 113. člen)! Pri tem niti navidezno ne izenačuje zakonske zveze z zunajzakonsko skupnostjo.
Pričakujemo, da se to določilo o prenehanju pravice do družinske pokojnine zaradi sklenitve zakonske zveze črta iz zakona (ZPIZ – 2, 113. člen), saj je diskriminatorno do zakoncev v primerjavi z otroki, ki živijo v zunajzakonski skupnosti. Poleg tega je tudi povsem nelogično.


Predlog zmanjšuje pravice mater
Predlog reforme ukinja pravico mater, za vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v pokojninsko dobo, če v tem času ni bila obvezno zavarovana (Predlog ZPIZ-2 ne vsebuje določb iz ZPIZ – 1, 189. člen). Kot da skrb za otroka ni bila prispevek v pokojninski sistem?!
Predlog reforme ukinja pravico mater, ki so doma skrbele za svoje majhne otroke, da pod ugodnejšimi pogoji dokupijo leta, ko so doma skrbele za otroke mlajše od treh let (Predlog zakona ukinja določila iz ZPIZ – 1, 198. člen).
Poleg tega tudi materam, ki so že dokupile ta leta zmanjšuje pravice na podlagi teh let, saj jih ne upošteva pri izračunu zavarovalne dobe, ki je potrebna za pravico do pokojnine, ampak samo pri odmeri pokojnine (ZPIZ – 2, 27. člen).
Pri tem velja še posebej opozoriti na dejstvo, da predlog zakona, kljub temu da se pomen dokupljenih let zmanjšuje, zaostruje pogoje za dokup let, saj za ta namen kot najnižjo osnovo določa povprečno plačo. To gotovo ne more bi socialno pravično, saj bi tako postal dokup let za zavarovance z dohodki pod povprečjem praktično nemogoč.
Ukinja se tudi pravica mater, ki doma skrbijo za majhne otroke, da se pod ugodnejšimi pogoji prostovoljno vključijo v pokojninsko zavarovanje.
Pričakujemo, da se to popravi.
Predlagamo za boljšo zaposljivost mater majhnih otrok
Na trgu dela so poleg mladih in starejših iskalcev zaposlitve v zelo slabem položaju tudi starši z majhnimi otroki, še posebej matere, saj pogosto ravno zaradi dejstva, da morajo skrbeti tudi za otroke in družino, težje dobijo zaposlitev, še posebej po obdobju porodniškega dopusta in dopusta za nego otroka. Ob zaostrenih gospodarskih razmerah je to dejstvo izrazitejše, saj delodajalci znižujejo tveganja ob zaposlitvi na minimum. 
Zato predlagamo, da se v predlog zakona tudi za zaposlovanje staršev majhnih otrok uvede enaka obravnava glede plačila prispevkov delodajalcev, kot je v 157. členu predlagana za prvo zaposlitev mladih.
S tako spodbudo delodajalcem, bi postali starši bolj zaželena delovna sila, v času subvencioniranja prispevkov pa bi lahko dokazali, da so zaradi odgovornosti za svojo družino praviloma tudi nadpovprečno produktivni in motivirani.
Sklep
Iz vsega navedenega izhaja, da bi starši poleg drugih zaostritev, katerih bi bili po predlogu zakona deležni vsi zavarovanci, in so v veliki meri verjetno neizogibne, deležni še dodatnih zaostritev in izgub, ki bi jih bili deležni izključno zato, ker so starši in vzgajajo otroke, ki bodo v prihodnosti zagotavljali pokojnine celotni generaciji. Zato, ker v sistem poleg prispevkov s skrbjo za otroke prispevajo več, z reformo izgubljajo več kot drugi. Je to logično, pošteno in pravično?
Predlagana pokojninska reforma je vsaj v odnosu do staršev v očitnem nasprotju s temeljnimi načeli, ki jih predlagatelji navajajo kot vodilo pri pripravi te reforme. Je tudi v nasprotju s programi večine koalicijskih strank in koalicijsko pogodbo, zato pričakujemo, da se predlog popravi, tako da bo tudi otroke upošteval kot pomemben prispevek v pokojninski istem in temu primerno staršem, ki nosijo največje breme vzgoje, izobraževanja in vzdrževanja teh otrok, zagotovil sorazmerno večje pravice iz pokojninskega zavarovanja ali pa jim za enak obseg pravic zaračunaval nižje premije oziroma prispevke.
Pripravili smo tudi konkretne rešitve za izvedbo prej omenjenih predlogov in prosimo tako pristojnega ministra kakor poslance koalicijskih strank, ki imajo pri sprejemanju zakonodaje največji vpliv in odgovornost, da nas povabijo na pogovor, v katerem bi lahko poiskali najboljše in najbolj sprejemljive rešitve.                                                                                                         

ponedeljek, 2. julij 2012

Družinska pobuda in Civilna iniciativa opozorili ministra Vizjaka na poslabšanje položaja družin

V torek, 26.6.2012 sta se predstavnika Družinske pobude Tomaž Merše  in Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc, ki je dal pobudo za sestanek, sešla z ministrom za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrejem Vizjakom.
Ministru Vizjaku sta predlagala oblikovanje redne oblike sodelovanja pri pripravi zakonodaje, ki vpliva na položaj družin. Minister je obljubil, da bo do septembra imenoval Strokovni svet za družino, ki je posvetovalni organ ministra za področje družine, v okviru katerega bi lahko dali mnenja in predloge k zakonskim predlogom ministrstva, še preden gredo v vladni in zakonodajni postopek ter opozarjali na probleme, ki jih zaznavamo, ter predlagali rešitve zanje.
Upamo, da bo res tako.
Ministra sta opozorila na veliko poslabšanje materialnega položaja družin zaradi začetka uporabe Svetlikovega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev  in mu predstavila široko paleto področij družinske politike, na katerih bi bilo potrebno ukrepati in za katera pričakujemo, da bomo lahko sodelovali pri pripravi zakonskih rešitev.
Med področji družinske politike, sta posebej opozorila na trenutno najbolj aktualne teme:
-          za družine uničujoče učinke Svetlikovega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev,
-          večjo obremenitev družin na podlagi Zakona za uravnoteženje javnih financ,
-          položaj staršev v pokojninskem sistemu,
-          položaj staršev na trgu dela.

Minister je zagotovil, da na ministrstvu vedno lahko dobimo statistične podatke, ki jih potrebujemo za svoje strokovno delo pri analizi učinkov obstoječe zakonodaje in pri načrtovanju predlogov za izboljšave veljavne ureditve. Upamo, da bo tako konstruktiven tudi odgovor na prošnjo za konkretne podatke.

sreda, 13. junij 2012

Prejeli smo: Otroci so nadlega, breme in strošek za državo

Franci Šinkar, oče treh otrok nam je poslal zanimivo razmišljanje o odnosu države do družin in otrok v zadnjih letih, ki ga je napisal za občinsko glasilo. Strinjal se je, da ga lahko objavimo tudi na naši spletni strani.
Otroci so nadlega, breme in strošek za državo

Totalna neumnost je, da spadajo družinski prejemki v področje socialnih prejemkov. A tisti, ki imamo otroke, smo pa nek nebodigatreba socialni problem?! Svetlikov zakon je družine vsekakor dobro usekal, vse pod krinko večje pravičnosti. Takih posegov v družinsko politiko ni predlagala, kaj šele izvedla nobena druga evropska država. Pomislite vendar, družinski prejemki bi morali biti ločena kategorija, predvsem pa zaradi svojega svetega poslanstva nedotakljiva, tako nekako, kot so borčevske pokojnine. Saj so se borci v onih štirih letih tudi borili za obstoj slovenskega naroda. Danes pa za obstoj naroda največ naredijo družine z otroki. Če hoče narod preživeti, mora imeti otroke. Mi pa smo s svojim naravnim prirastkom na poti v izumrtje. Zavajajoč je podatek, da število prebivalcev Slovenije stalno raste. Seveda raste, zaradi priseljevanja, s tem pa vztrajno pada tudi delež Slovencev. V Sloveniji trenutno živi več kot dva milijona ljudi, vendar je delež Slovencev le še 80 %. Za primerjavo, leta 1948 je bil ta delež 97 %! Jože Bartolj se je vprašal: »Kdo bo ekonomistom in uradnikom razložil, da je vsak otrok, ki se ne rodi, žebelj v krsti slovenskega naroda?«

Vlade pa nam ena za drugo hladnokrvno sporočajo, da so otroci nadlega, breme in strošek za državo. Naši otroci so vendar bodoči delavci in davkoplačevalci ter naložba v prihodnost slovenskega naroda! Vlada tega očitno ne vidi tako. Še več, Svetlik je na eleganten način je zmanjšal sredstva za družine. Pri izračunu za družinske prejemke se upošteva celotno premoženje. Pravično? Pa poglejmo! Družina je kot gospodarstvo v malem. Pameten gospodar vedno gleda v prihodnost, varčuje za svoje otroke, za hude čase, se odreka nepotrebnim stvarem in žrtvuje svoj čas in denar za prihodnost svoje družine. Država pa, kot popolno nasprotje dobrega gospodarja, je uživaško zapravljala denar, sedaj pa bi rada pomolzla še družine. Dobri gospodar ve, da je kriza in začne varčevati pri sebi. Trga si od ust, da lahko otroci živijo. Država pa se obnaša kot nespameten gospodar, otroci naj živijo od kruha in vode, da le njemu ne zmanjka za cigarete in pijačo!

Ker ne zapravim cele plače, ki je edini vir preživljanja moje družine, ker varčujem za svoje tri otroke, ker imam denar v banki, ker je treba hišo vzdrževati, da ti ne kaplja na glavo in nekako po petnajstih letih tudi zamenjati avto, pa ker že nekaj let nismo bili na spodobnem dopustu, me udarijo še pri otroških dodatkih, češ, saj ima privarčevan denar, ne potrebuje tako visokih dodatkov. Halo, saj privarčevanega denarja nisem ukradel ali zadel na loteriji! Privarčeval sem ga pri svoji plači! Kako sprevržen je Svetlikov sistem pove naslednje: najprej mi kot dohodek štejejo plačo, potem temu prištejejo še depozit, ki sem ga vezal z denarjem, ki sem ga privarčeval od plače (torej dvakrat isti denar), na koncu pa mi prištejejo še obresti, ki sem jih dobil pri depozitu. In pa upoštevanje zemljišč; za zazidljiv travnik 500 m2 ti štejejo 2.500,00 EUR dohodka, ki ga dejansko nimaš od kje dobiti. Kaj pa naj gojim na travniku, da bom ta dohodek dejansko prejel?

Ironija je, da ukrepov za uravnoteženje javnih financ, predvsem pa Svetlikovega zakona, sploh ne bi čutil, če ne bi imel otrok. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je sovražen otrokom, družinam in slovenskemu narodu. Njegove posledice čutimo predvsem tisti, ki imamo otroke in s tem skrbimo za prihodnost celotne družbe in naroda.

Kako bi država privarčevala 50 milijonov letno pa je sredi aprila izračunal nek upokojeni ekonomist. Predlagal je, da bi višino funkcionarske plače omejili na največ 2.500,00 EUR bruto. Po njegovem mnenju tak znesek osebnih dohodkov še vedno zagotavlja normalno življenje (!), ukrep pa bi prizadel le dva tisoč državljanov. Tudi sam menim, da direktor zdravstvenega doma res ne potrebuje osmih jurjev plače za preživetje. Zanimivo je še to: ko se je javni sektor čutil ogroženega, je takoj prišlo do upora, do stavke. Pa je kdo pogledal, kakšne plače imajo? Ob tem pa še nisem videl, da bi stavkale, na primer trgovke, ki nimajo plač kot v javnem sektorju. Pač nimajo učinkovitega sindikata, kdo jim je kriv? Če nočejo delati, pa marš na cesto! Tudi družine nimamo kakšnega sindikata, ki bi vse povprek grozil in s stavko izsiljeval vlado. Zato nas lahko tepejo, kolikor se jim zljubi. Pa naši izvoljeni predstavniki, naši poslanci? Včasih se mi zdi, da jim je vodilo preriniti se do korita, si dobro postlati in vleči poslansko plačo. Kaj naj torej družine storimo, na koga naj se obrnemo?

Morda na upokojence, ki se napajajo iz naših plač? Oni vidijo samo svojo pokojnino. To je razumljivo, garali so in si jo zaslužili. Morda je nenavadno samo to, da so nekateri imeli velike plače, sedaj, ko so v pokoju, pa imajo zato tudi velike pokojnine. Za informacijo, povprečna pokojnina v marcu 2012 je bila 568,00 EUR, najvišja pa 2.272,00 EUR. Kot, da si za časa svojega aktivnega življenja niso mogli dovolj privarčevati za prestižno starost, pa še sedaj potrebujejo dva jurja penzije! Problem je tudi v tem, da pokojninski sistem, kakršnega imamo, ne bo več dolgo zdržal. Mi, ki smo blagoslovljeni s tem, da imamo službo, delamo za upokojence, delamo zase, pa še varčujemo za svojo pokojnino in za svoje otroke. Glede na podaljševanje starostne meje za upokojitev bomo pa tako ali tako umrli na delovnem mestu.     

Na koga se lahko še obrnemo? Morda na tiste, ki so se v preteklosti najbolj zavedali pomembnosti preživetja slovenskega naroda? Od njih ne bo pomoči. Žal mi vedno bolj delujejo kot nekakšna društva za ohranjanje pridobitev revolucije in privilegijev, ki zganjajo neko jugo-nostalgijo in  novačijo podmladek. Starost je težka, kaj hočemo. Absurdno pa je, da so nad Jugoslavijo navdušeni mladci, ki so se rodili po njeni smrti. Dvomim, da bi hoteli sedaj živeti v takratnih razmerah. Še pomnite, tovariši, sistem par-nepar, pa čase brez pralnega praška, brez zobne paste, ko so se kavbojke, kava in čokolada ter druge dobrote gnilega kapitalizma švercale čez mejo? Ste se pripravljeni odpovedati vsem silnim trgovskim centrom, če pa še v nedeljo ne zdržite brez nakupovanja? Sploh pa, če je bila Jugoslavija res tako super, zakaj je tako krvavo razpadla? In zakaj gnili kapitalizem še vedno ni crknil, ko pa je moj profesor za politično ekonomijo in samoupravljanje s temelji marksizma v začetku osemdesetih let trdil, da je dekadentni Zahod v zadnjih zdihljajih?!

Kakorkoli gledam, družine se bomo morale zanesti same nase. Življenje je vedno našlo pot. Preživeli bomo tudi neumnosti sedanje vlade in Svetlikov zakon prav tako. Mimogrede: Svetlikov zakon ima lahko tudi daljnosežne posledice za bančni sistem. Pretiravam? Ker mi pri dodelitvi družinskih prejemkov gledajo tudi, kaj sem privarčeval, recimo, da ne bom več varčeval, ampak bom dvignil ves denar in ga spravil na varno v bančni sef ali v zlato ali v tujino. Verjetno nisem edini, ki razmišlja v to smer. Ampak, kamenček je že zletel po bregu navzdol. Depoziti prebivalstva se bodo postopno zmanjšali, vedno več bo dvigov gotovine. Najprej bodo pospravile denar družine, potem pa bo začel delovati čredni nagon. Ljudje bodo dvigovali denar, ker je to storil tudi njihov sosed. Do panike v stilu Grčije ne bo več daleč. Banke bodo zaječale, ker brez denarja ne morejo delati, omejili bodo prenose sredstev in dvige gotovine. Ljudje ne bodo mogli več do svojega denarja. Potem lahko samo še čakamo na kaos in na propad bančnega sistema.

Spomnim se, kako sem pred leti delal v Ljubljani na Trgu revolucije (sedaj Trg republike) in sem vsako jutro gledal nepregledno množico varčevalcev Ljubljanske banke, ki so hoteli dvigniti svoje devize. Ko so se odprla bančna vrata, je človeški stampedo jurišal na blagajne. Ljudje so se prerivali, padali, kričali. Prvi so dobili devize, ampak samo določeno vsoto, potem je denarja zmanjkalo in počakati je bilo treba na naslednji dan, ko se je slika ponovila. In to se je dogajalo iz dneva v dan… Nas spet čaka kaj podobnega?

Franci Šinkar

ponedeljek, 21. maj 2012

Vabilo na 14. redni občni zbor Družinske pobude

Spoštovani člani, spoštovane članice Družinske pobude!

Spet je leto naokrog od našega zadnjega občnega zbora in prihaja čas, da skupaj pogledamo v delo preteklega izredno napornega leta ter se pogovorimo o smernicah za delo v prihodnje.

Vabim vas na 14. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 31.5.2012 ob 17.45 (zares bomo začeli ob 18.00) v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi ulici 1 v Ljubljani.

Predlagam naslednji dnevni red:

1.    Sprejem dnevnega reda, izvolitev delovnega predsedstva OZ,

2.    Poročilo o delu v preteklem letu,

3.    Sprejem zaključnega računa za leto 2011,

4.    Programske smernice za letošnje leto,

5.    Finančni načrt za leto 2012,

6.    Razno,

7.    Družaben klepet.

Upam, da se bomo občnega zbora udeležili v čim večjem številu in se bo še kdo odločil, da bi posvetil nekaj svojega časa za dobrobit vseh družin v naši državi, saj izzivov žal ni vedno manj ampak vedno več.

Odločbe o družinskih prejemkih, ki jih dobivate te dni, potrjujejo naša opozorila ob sprejemanju Svetlikovega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se kaže kot  verjetno najbolj proti družinski zakon v zgodovini Slovenije. Ob letošnjem sprejemanju Zakona za uravnoteženje javnih financ pa se je pokazalo, da lahko tudi vlada, ki jo sestavljajo stranke, ki so doslej izražale podporo družinam in družinski politiki, interese družin zelo hitro spregleda in zanemari, saj nimamo močnega sindikata, ki bi lahko grozil z ukrepi, kakršne si lahko privoščijo nekateri sindikati. Zato je vedno bolj jasno, da interesov staršev in družin namesto nas samih ne bo branil nihče drug.

Ne pustite se prositi, pridite in se ponudite sami!

 

Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude