V petek, 28.9., in soboto, 29.9.2012, je bil v Ankaranu mednarodni seminar z naslovom "Medgeneracijsko sodelovanje: možen izhod iz krize?" in podnaslovom "Vpliv varčevalnih ukrepov na delo, družino in generacije". Seminar so organizirali Evropski center za delavska vprašanja EZA, Socialna akademija, Združenje delavcev NSi in Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka. Na seminarju sem predstavil prispevek z naslovom "Vpliv kriznih varčevalnih ukrepov na družine v Sloveniji", ki ga lahko preberete v nadaljevanju.
Vpliv kriznih varčevalnih ukrepov na družine v Sloveniji
Uvod
Izredno hitro zadolževanje naše države v preteklih letih sedanje krize je pokazalo, da smo očitno živeli preko svojih zmožnosti, oziroma da smo porabili več, kot smo ustvarili. Zato je povsem logično, da je bilo porabo potrebno zmanjšati.
Pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje porabe javnega denarja pa bi kot eno temeljnih vodil pričakovali upoštevanje medgeneracijskih razmerij in solidarnosti, tako da bi bremena teh ukrepov sorazmerno razporedila med vse družbene skupine in vse generacije.
V Sloveniji žal ni tako, saj so sprejeti ukrepi naravnani tako, da so družine z otroki deležne veliko večjih bremen kot druge družbene skupine. Če primerjamo npr. družine z otroki in upokojence, ugotovimo, da so morali upokojenci v primerljivih dohodkovnih razredih pas zategniti precej manj kot družine z otroki, kjer so starši deležni posledic krize, ki je tako ali drugače prizadela aktivno populacijo, dodatno pa morajo zategovati pas, ker imajo otroke, saj je država zelo močno posegla ravno v družinsko politiko.
Gordon Brown je zapisal: „Children are 20 percent of the population, but 100 percent of our future." (Otroci so le 20% populacije, a 100% naše prihodnosti.)
Tega dejstva se očitno zavedajo tudi v večini evropskih držav, saj je iz pregleda ukrepov za prebroditev krize v drugih evropskih državah, ki ga je pripravila Vlada RS, razvidno, da se velika večina ni odločila za posege v ukrepe družinske politike. Peščica držav, ki je posegla v to področje, pa je to naredila zelo omejeno na področju enega ali največ dveh ukrepov. Nekatere države, ki se najbolj odgovorno in uspešno lotevajo reševanja krize (npr. Nemčija), so v času krize celo povečale otroški dodatek za družine s tremi in več otroki, saj se zavedajo, da je kriza večje družine prizadela še bolj kot druge družbene skupine.
V Sloveniji je drugače.
Najprej je že prejšnja vlada že v letu 2010 sprejela Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), za katerega je trdila, da sploh ni namenjen varčevanju ampak le bolj pregledni ureditvi vseh socialnih prejemkov, kamor večina politikov v Sloveniji uvršča tudi vse družinske prejemke. Ta zakon je v resnici močno zmanjšal pravice večine družin z otroki, kar bo predstavljeno v nadaljevanju.
V letu 2012 pa je nova vlada pripravila Zakon za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), s katerim je ponovno družine z otroki obremenila bolj kot druge družbene skupine.
Večina slovenske politike torej otrok kljub demografski zimi, ki je v Sloveniji še ostrejša kot v večini drugih evropskih držav, ne dojema kot našo prihodnost, ampak bolj kot luksuz staršev, ki bi ga morda veljalo še obdavčiti.
Spremembe v družinski politiki v Sloveniji v času krize
Otroški dodatek
- ZUPJS je ukinil otroški dodatek za polnoletne otroke, ki se šolajo, in ga nekoliko povečal za nekaj več kot polovico dijakov (kot delno nadomestilo za ukinjeno štipendijo za dijake, pri čemer je povečanje otroškega dodatka v povprečju enako 1/3 štipendije, ki so jo dijaki izgubili).
- Pri odmeri otroškega dodatka (in drugih pravic) se v obliki fiktivnega dohodka upošteva celotno premoženje in prihranki družine (nepremičnine vključno s stanovanjem ali hišo, v kateri družina živi, če presega administrativno določeno »primerno« velikost, vsi prihranki in sredstva na vseh računih, vozila, plovila, vrednostni papirji ..., skratka vse, nad čemer ima država pregled), zaradi česar so mnoge družine (ocenjujemo, da približno polovica, ministrstvo pa ne daje konkretnih podatkov) padle v višji dohodkovni razred in se jim je otroški dodatek ob nespremenjenih dohodkih zato zmanjšal. Na ta način so te družine izgubile od cca. 3 EUR do cca. 44 EUR na otroka mesečno, pri čemer so izgube pri družinah z nižjimi dohodki večje kot pri družinah z višjimi dohodki, saj so razlike med otroškimi dodatki pri nižjih dohodkovnih razredih večje.
- ZUJF je začasno za 10% znižal otroški dodatek vsem družinam, ki imajo dohodek na družinskega člana med 42% povprečne neto plače v RS (cca. 420 EUR mesečno) in 64% povprečne neto plače v RS (cca. 640 EUR mesečno). Te družine so izgubile od 3 do 10 EUR na otroka mesečno.
- ZUJF je začasno ukinil otroški dodatek vsem družinam, ki imajo dohodek na družinskega člana med 64% povprečne neto plače v RS (cca. 640 EUR mesečno) in 99% povprečne neto plače v RS (cca. 985 EUR mesečno). Te družine so izgubile od 20 do 50 EUR na otroka mesečno. Družina z dohodki nad to mejo otroškega dodatka že prej niso imele.
Državne štipendije
- ZUPJS je ukinil državne štipendije za mladoletne dijake. To izgubo je nekoliko nadomestil z višjim otroškim dodatkom za dijake, a v povprečju je družina z dijakom, ki je bil prej upravičen do štipendije, izgubila cca. 100 EUR na dijaka mesečno. To pa je za družine z dohodkom pod 53% povprečne neto plače v RS na družinskega člana (cca. 520 EUR) že precej velik izpad dohodka.
- ZUPJS je nekoliko zvišal državne štipendije za študente, vendar je to zvišanje vsaj pri študentih iz družin z najnižjimi dohodki manjše od otroškega dodatka, ki so ga te družine po istem zakonu izgubile.
- ZUPJS je sicer nominalno povišal cenzus za upravičenost do državne štipendije, vendar pa je zaradi spremenjenega ugotavljanja družinskih dohodkov, ki vključuje tudi fiktiven dohodek na podlagi premoženja in prihrankov družine, to zvišanje manjše, kot je videti na prvi pogled, ali pa ga sploh ni. Podatki o prihrankih države na področju državnih štipendij nakazujejo na to, da se število prejemnikov štipendij najverjetneje sploh ni povečalo.
Subvencije plačila za vrtec
V Sloveniji imamo zelo drage vrtce. Da družine ta sistem sploh lahko uporabljajo, imamo sistem subvencioniranja plačila staršev za vrtec, ki je odvisno od dohodkov in premoženja družine.
- ZUPJS je med dohodke, ki se upoštevajo pri določanju razreda plačila za vrtec, vključi tudi otroški dodatek. Ker otroški dodatek predvsem v nižjih dohodkovnih razredih skoraj dosega ali celo presega razliko med dohodki dveh dohodkovnih razredov, to pomeni, da se je večini družin v teh dohodkovnih razredih ob nespremenjenih dohodkih vrtec podražil za najmanj en, nekaterim pa celo za dva razreda, kar pomeni od cca. 30 do 90 EUR mesečno za enega otroka.
- ZUJF je začasno ponovno vpeljal plačilo za drugega otroka, če je v vrtcu istočasno več kot en otrok iz iste družine (to je takim staršem prineslo povečanje plačila za vrtec za od cca. 15 EUR do cca. 110 EUR mesečno) in odpravil popust za starejšega otroka v takem primeru, kar za starše pomeni cca. 30 EUR višje plačilo mesečno. To pomeni, da se je plačilo za vrtec družinam z najnižjimi dohodki samo zaradi tega ukrepa povečalo za cca. 45 EUR mesečno).
Subvencija šolske prehrane
V Sloveniji imamo sistem subvencioniranja suhe šolske malice za osnovnošolce in tople malice za dijake. Pred zadnjimi spremembami, je bil vsak učenec in vsak dijak upravičen do subvencije 2/3 cene malice. Za osnovnošolce je to 50 centov dnevno ali cca. 10 EUR mesečno, za dijake pa 1,60 EUR dnevno ali cca. 32 EUR mesečno.
ZUJF je začasno ukinil splošno subvencijo šolske malice za osnovnošolce iz družin z dohodkom nad 42% povprečne neto plače v RS (cca. 420 EUR) na družinskega člana in za dijake iz družin z dohodkom nad 64% povprečne neto plače v RS (cca. 640 EUR) na družinskega člana. Tem družinam se je strošek za šolsko malico povečal za cca. 10 EUR mesečno za vsakega osnovnošolca in za cca. 32 EUR mesečno za vsakega dijaka.
Dodatek za veliko družino, Darilo ob rojstvu otroka
Z ZUJF sta bila dodatek za veliko družino in darilo ob rojstvu otroka začasno ukinjena za družine, katerih dohodek na družinskega člana presega 64% povprečne neto plače.
Tako so družine s tremi otroki izgubile nekaj manj kot 390 EUR letno družine s štirimi ali več pa nekaj več kot 470 EUR letno.
Starševsko nadomestilo
ZUJF je začasno znižal starševsko nadomestilo v času dopusta za nego in varstvo otroka s 100% plače v preteklem letu na 90% plače v preteklem letu.
Zgornja meja se je znižala z 2,5 povprečne plače na 1,5 povprečne plače v RS.
Tu lahko kot svetlo točko omenimo povišanje starševskega dodatka, ki ga v prvem letu otrokovega življenja prejemajo nezaposlene matere.
Subvencije za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja za mlade družine
Mlada družina je ob samostojnem reševanju stanovanjskega vprašanja lahko nekaj let prejemala subvencijo v višini nekaj sto EUR letno za vsakega družinskega člana.
ZUJF je te subvencije začasno ukinil.
Problemi pri upoštevanju premoženja in prihrankov
Način upoštevanja premoženja in prihrankov v obliki fiktivnih dohodkov ima precej slabosti, odpira vprašanja enakosti pred zakonom in vprašanja pravične obravnave različnih družin.
- Enakost pred zakonom: Zakon zagotavlja le upoštevanje premoženja v RS, saj ni pregleda nad premoženjem državljanov v tujini. V tem pogledu so državljani, ki imajo premoženje v RS v slabšem položaju kot tisti, ki imajo premoženje v tujini. Poleg tega je nekatere vrste prihrankov nemogoče ugotoviti (npr. zlato, srebro, denar v sefu ...). Upoštevanje primerljivih nepremičnin je lahko zelo različno, saj je zelo odvisno od načina evidence pri GURS (ena ali več parcel, hiša zavedena kot en sam del stavbe ali več delov stavbe, klet sestavni del stanovanja ali ločeno navedena nepremičnina...).
- Zakon kot enako premožni šteje družini, ki imata primerljivo nepremičnino, ne glede na način pridobitve in ne glede na bremena, ki so lahko na njej (ena npr. podedovana bremen prosta, druga s hipoteko in bremenom odplačevanja posojila).
- Zakon spodbuja sprotno trošenje in kaznuje ustvarjanje prihrankov ter trajnih dobrin.
- Zakon kaznuje varčevanje za starost in tako starše postavlja v slabši položaj kot druge državljane v aktivni dobi. Medtem, ko drugi za tako varčevanje dobijo davčno olajšavo, staršem država te prihranke dodatno »obdavči« skozi znižanje pravic do družinskih prejemkov.
- Zakon starše spodbuja, da svoje prihranke umikajo iz bank v Sloveniji in jih spravijo v državnim evidencam nedosegljive kraje ali v oblike, ki jih država ne more slediti. To bo gotovo »blagodejno« vplivalo na uspešnost največjih slovenskih bank, ki jih bo država spet zelo drago reševala.
- Upoštevanje premoženja je verjetno upravičeno pri dodeljevanju socialnih pomoči, saj so prihranki končno namenjeni ravno lažjemu preživetju hudih časov. Družinska politika pa je po temeljnem načelu univerzalna in po definiciji poskuša staršem prevzeti del bremena vzdrževanja otrok, saj bo kasneje država obilno pobirala donos te naložbe.
Taka ureditev spodbuja iskanje načinov prikrivanja dohodkov in premoženja namesto, da bi spodbujala ustvarjanje zaslužka in premoženja.
Problem slabe izvedbe, slabega izobraževanja uslužbencev in posledično neenaka obravnava upravičencev
Zakon ZUPJS ni samo slab sam po sebi, ampak je zelo slabo tudi njegovo izvajanje. Tako se zakon vsaj v nekaterih točkah na različnih CSD izvaja različno (pogosto v škodo upravičencev), kar pomeni dodatno neenakost pred zakonom. Zelo pogoste napake:
- Upoštevanje dohodkov predpreteklega leta, kadar oseba v preteklem letu sploh ni imela dohodkov (napačna uporaba 15. člena ZUPJS).
- Upoštevanje periodičnih dohodkov, ki jih oseba ne prejema več in jih zato ne bi smeli upoštevati (neupoštevanje določb 13. člena ZUPJS).
Izobraževanje uslužbencev CSD je bilo očitno razmeroma slabo, saj ti pogosto sploh ne poznajo zakona, ampak le uporabo programa. Tako tudi ne znajo pojasniti, zakaj kakšno stvar delajo tako, kot jo delajo, ampak se le sklicujejo na program.
V navodilih za izvajanje zakona so vsaj po mojem razumevanju zakona dokaj očitne nezakonitosti v zvezi z upoštevanjem sredstev na osebnih računih in z upoštevanjem vrednosti vozil. Uradniki se le sklicujejo na program in interna navodila, ki niso dostopna javnosti v registru predpisov RS.
Primeri vplivov na družine
1. Družina s tremi otroki in dohodki v višini 32% povprečne plače na družinskega člana (320 EUR na člana ali 1600EUR skupno, skupaj z otroškim dodatkom do zdaj skupno cca. 1850EUR):
a. Družini se podraži vrtec:
- Če je v vrtcu samo en otrok (višji razred zaradi upoštevanja otroškega dodatka): podražitev vrtca za 46 EUR ali za skoraj 2,5% družinskega proračuna.
- Če sta v vrtcu 2 otroka (višji razred, drugi otrok, ukinitev nižjega razreda za prvega): podražitev vrtca za 111 EUR ali za 6% družinskega proračuna.
2. Če je družina iz prejšnje točke podedovala nekoliko »preveliko« hišo, v kateri živi, ali jo je večji del sama zgradila, zanjo pa po možnosti odplačuje še veliko posojilo, lahko zaradi fiktivnega dohodka na podlagi premoženja pade v višji dohodkovni razred in se prejšnjim izgubam doda še znižanje otroškega dodatka:
a. Otroški dodatek se zniža za 49EUR ali za 2,6% družinskega proračuna.
b. Vrtec se podraži:
- če je v vrtcu 1 otrok, za 69 EUR ali za 3,7% družinskega proračuna. Skupno znižanje sredstev za 118 EUR ali za 6,3%.
- če sta v vrtcu 2 otroka, za 136 EUR ali 7,3% družinskega proračuna. Skupno znižanje sredstev za 205 EUR ali za 11%.
3. Če ima družina iz prejšnjih dveh točk še dijaka, je ta izgubil štipendijo, kar za družino pomeni dodatno izgubo v višini približno 100 EUR mesečno (razlika med izgubljeno štipendijo in višjim otroškim dodatkom)
- V tem primeru družina z enim otrokom v vrtcu izgubi cca. 218 EUR ali skoraj 12% proračuna.
- Družina z dvema otrokoma v vrtcu izgubi cca. 305 EUR ali skoraj 16,5% proračuna.
- Družina s tremi otroki in dohodki v višini malo pod 64% povprečne plače na družinskega člana (cca. 620 EUR na člana ali do zdaj skupno cca. 3200 skupaj z otroškim dodatkom). Dva otroka hodita v vrtec.
- Pred ZUPJS je družina prejemala otroški dodatek v višini 114 EUR mesečno. Ker imajo nekaj prihrankov in avto, katerega vrednost presega 8000EUR, z upoštevanjem fiktivnih dohodkov padejo za en razred više in na podlagi ZUJF otroški dodatek povsem izgubijo (-114EUR ali 3,5% proračuna).
- Izgubijo tudi letni dodatek za veliko družino: -393EUR letno, preračunano mesečno -32 EUR.
- Zaradi fiktivnega dohodka in ukinitve popusta za starejšega otroka se jim vrtec za starejšega otroka podraži za dva razreda ali za 63 EUR, vrtec za drugega otroka pa zaradi ukinitve brezplačnega vrtca za drugega otroka za 73 EUR. To je skupaj 136 EUR ali več kot 4% družinskega proračuna.
- Izgubijo subvencijo šolske prehrane (za osnovnošolca je to 10 EUR mesečno, za dijaka pa 32 EUR mesečno).
Zgolj zaradi varčevalnih ukrepov države je taka družina izgubila od 292 EUR do 314 EUR mesečno ali od skoraj 9% do skoraj 10% dosedanjega družinskega proračuna.
Vse to bi te družine izgubile izključno zato, ker imajo otroke.
V Sloveniji je družinska politika zelo razdrobljena na veliko število manjših ukrepov. Tako se pri spremembi posameznega ukrepa morda zdi, da učinki spremembe ne bodo imeli večjih posledic. Ko pa se spremeni večje število ukrepov, kot se je zgodilo v zadnjih letih, se učinki vseh sprememb na družinah seštejejo v zelo opazne posledice.
Te so in bodo v Sloveniji lahko imele še hujše posledice kot bi jih imele kje drugje, saj je Slovenija med državami z najnižjo rodnostjo oziroma najostrejšo demografsko zimo.
Ta je tudi pod vplivom razvoja in izboljšanja družinske politike pred nekaj leti začela malo prehajati v pomlad, a je kriza žal pregnala njene prve lastovke in je rodnost v zadnjih dveh letih spet začela strmo upadati (letos za približno 8% glede na lani), odziv države na krizo pa bo to le še poslabšal.
Za konec primer dobre prakse - subvencije za prevoz dijakov in študentov
Da ne bo vse samo črno, za konec predstavim še primer dobre prakse iz naše države, ki kaže, da znamo delati tudi drugače in bolje, če je le volja za to.
Pred letošnjim šolskim letom je vlada spremenila način subvencioniranja javnega prevoza, tako da je zagotovila skoraj enotne bistveno nižje cene mesečnih vozovnic za vse dijake in študente:
Razred oddaljenosti
|
Cena, ki jo plača upravičenec
|
do vključno 60 km
|
20 evrov
|
več kot 60 do vključno 90 km
|
30 evrov
|
več kot 90 km
|
50 evrov
|
Pred spremembo so dijaki in študentje s podeželja za prevoz v šolo plačevali po nekajkrat višje zneske kot zdaj, tako da je ta prevoz vsaj za dijake in študente zdaj stroškovno zares ugoden in končno zares uporaben. Vsaj za nekatere kraje že lahko rečemo, da avtobusi že bolj polni kot prej.
Resorni minister pojasnjuje, da država zdaj za subvencioniranje javnega prevoza ne porabi več denarja kot prej, ampak je sistem subvencioniranja le preuredila, da je postal učinkovitejši.
Tak primer dobre prakse lahko samo pohvalimo in si želimo, da bi jih bilo še več.
Predlog za sklep
Da bi dosegli uravnoteženo obravnavo vseh generacij s strani politike, bi morale vse generacije imeti za politiko enak pomen. Pomen posamezne generacije za politiko pa je predvsem v volilnih glasovih te generacije. Otroci so edina družbena skupine, ki volilno gledano ne šteje nič. Upam si trditi, da bi se odnos politike do otrok oziroma do družin z otroki zelo možno spremenil, če bi starši imeli volilno pravico v imenu svojih mladoletnih otrok. Če smo starši lahko v vsem drugem odgovorni za ravnanje svojih otrok, zakaj te pravice in dolžnosti nimamo tudi na volišču?
Tomaž Merše