sreda, 29. oktober 2014

Velike družine, družine z otroki s posebnimi potrebami in invalidi s kombiji naj za vinjeto ne plačajo več kot za osebni avto

Vlada kljub svoji obljubi, da bo zagotovila sistemsko rešitev za to, da velike družine, družine z otroki s posebnimi potrebami in invalidi, ki za svoje vsakodnevno življenje potrebujejo kombije, za vinjeto za svoj kombi ne bodo plačevali več, kot bi plačali za vinjeto za osebni avto, tega do danes ni naredila.

Zato smo v Družinski pobudi in Civilni iniciativi za družino in pravice otrok nanjo naslovili spodnji dopis, s katerim smo jo opozorili na problem, predlagali, da se trenutna rešitev, ki velja za leto 2014, podaljša še za leto 2015 in čim prej poišče sistemska rešitev.

Tomaž Merše


29.10.2014
Zadeva: Cena vinjet za velike družine, invalide in družine z otroki s posebnimi potrebami, ki potrebujejo kombije.

Spoštovani gospod predsednik vlade, dr. Miro Cerar, spoštovani ministrice in ministri!
Vlada je 29.9.2014 sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o cestninskih cestah in cestnini, v kateri je spremenila ceno tedenske in mesečne vinjete za cestninski razred B2 in ohranila ceno letne vinjete za ta razred v dvakratnem znesku vinjete za osebna vozila.
V družinskih organizacijah se zavedamo in razumemo, da zasedate najodgovornejše položaje v zelo težkih časih in da ste komaj začeli delati, tako da vam kakšna stvar lahko tudi »uide«.
Zato vas želimo opozoriti na dejstvo, da taka ureditev za družine z več otroki, invalide, družine z otrokom s posebnimi potrebami, ki za svoj družinski avto potrebujejo kombi, pomeni nesorazmerno veliko obremenitev in diskriminacijo v primerjavi z uporabniki avtocest, ki lahko enako raven kakovosti prevoza dosežejo z osebnim avtom in plačajo polovico manjši znesek.
Ob rezultatu ene izmed najnovejših mednarodnih demografskih raziskav (glej Finance 15.10.2014), ki ugotavlja, da ima Slovenija tako nizko rodnost, da to že povzroča zniževanje blaginje njenega prebivalstva, in naši državi izrecno priporoča sprejem ukrepov za spodbujanje rodnosti, je tako nepotrebno obremenjevanje velikih družin povsem neprimerno in neodgovorno.
Lani smo družinske organizacije z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor dosegle dogovor, po katerem so prej našteti uporabniki kombijev lahko v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije uveljavljali povračilo razlike do cene vinjete za osebni avto.
Predstavniki vlade so takrat zagotovili, da bodo tekom leta našli sistemsko rešitev tega problema, kar se ni uresničilo. Lepa, vendar žal zamujena, priložnost za tako rešitev je bila ob sprejemanju Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, a je vlada takrat naš predlog zavrnila z obljubo, da bo pripravila svojega. To se do danes ni zgodilo. Tako smo se spet znašli v časovni stiski in brez sistemske rešitve, vinjete za leto 2015 pa bodo čez dober mesec začele veljati.
Zato vam predlagamo in vas prosimo, da rešitev, ki velja v letu 2014, v sodelovanju z DARS podaljšate tudi v leto 2015 in to čim prej predstavite javnosti.
Istočasno vas prosimo, da bi se čim prej sestali in poiskali sprejemljivo sistemsko rešitev.

Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude,
Aleš Primc, vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok

Zaradi nizke rodnosti slabše živimo

 V časniku Finance je bil 15.10. objavljen članek o novi mednarodni demografski raziskavi, ki ugotavlja, da je rodnost v Sloveniji tako nizka, da že znižuje blaginjo njenih prebivalcev. Naši državi izrecno priporoča sprejem ukrepov za spodbujanje rodnosti. Več si lahko preberete na spletni strani časnika Financ.

Tomaž Merše

torek, 26. avgust 2014

Novela ZUPJS - Upoštevajo se tudi spremembe pred letošnjim avgustom

S prvim septembrom začnejo veljati nova določila Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, po katerih se kot sprememba v družini, zaradi katere se na novo izračuna otroški dodatek in druge pravice, upošteva tudi sprememba vrste periodičnega dohodka, do katere pride ob izgubi zaposlitve, ko človek namesto plače začne prejemati nadomestilo za čas brezposelnosti, ko se človek upokoji ali preide s polnega na skrajšan delovni čas. Nova določila se bodo upoštevala že za vse vloge za spremembe, ki bodo vložene v mesecu avgustu.

Do nedavnega ni bilo povsem jasno, ali na pristojnem ministrstvu kot take spremembe razumejo tudi spremembe, do katerih je prišlo pred letošnjim avgustom. Zato je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok o tem povprašala na MDDSZEM in kot primer navedla očeta, ki je izgubil zaposlitev v mesecu maju in zdaj prejema nadomestilo za čas brezposelnosti. Iz odgovora mag. Naceta Kovača, v.d. generalnega direktorja Direktorata za socialne zadeve, izhaja, da se bodo tudi spremembe vrste periodičnih dohodkov, ki so se zgodile pred mesecem avgustom, od septembra naprej lahko upoštevale za novo odmero družinskih in socialnih pravic.

Če je torej v vaši družini v času od zadnje odločbe o otroškem dodatku ali drugih pravicah kdo izgubil zaposlitev in bo tudi od septembra naprej še prejemal nadomestilo za čas brezposelnosti ali se je upokoji ali je začel delati s skrajšanim delovnim časom, čim prej to spremembo javite na svoj CSD, da vam bodo vaše družinske in socialne pravice na novo odmerili v skladu z vašim novim dohodkovnim položajem. Pri tem bodo za družinskega člana, pri katerem je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, upoštevali sedanje dohodke, za ostale družinske člane pa dohodke iz preteklega leta. Do na novo odmerjenih pravic na podlagi novega dohodkovnega položaja boste upravičeni od naslednjega meseca po vložitvi vloge (če boste vlogo vložili že v avgustu, je to od meseca septembra naprej).

Seveda pa od septembra naprej velja tudi obratno in morate najkasneje v osmih dneh od nastale spremembe na CSD javiti, če družinski član ponovno zaposli in bo namesto nadomestila za čas brezposelnosti spet prejemal plačo ali če s skrajšanega delovnega časa spet preide na polni delovni čas.

Če bi se vam zgodilo, da bi vam CSD vlogo zavrnil, to sporočite Civilni iniciativi za družino in pravice otrok ter Družinski pobudi, da bomo vedeli, da se to dogaja, vam pa bomo poslali kopijo prej omenjenega odgovora Naceta Kovača, da se boste lahko nanj sklicevali v svoji pritožbi.

Tomaž Merše

torek, 8. julij 2014

Družinam najbolj naklonjene stranke slovenske pomladi (NSi, SLS in SDS), vodilne leve stranke do družin brezbrižne

Za starše je pri izbiri stranke, ki ji bomo zaupali svoj glas, poleg njenih stališč in odnosa do splošnih družbenih, političnih in gospodarskih tem pomemben tudi odnos strank do družin, njihovih težav in njihovih pravic. Pri tem enako kot pri drugih stvareh velja, da dosedanja dejanja povedo mnogo več kot le besede in obljube za prihodnost.
Da bi staršem vsaj nekoliko olajšali odločitev o izbiri stranke, ki ji bodo dali svoj glas, smo v Družinski pobudi pred volitvami v Državni zbor 2014 pripravili vprašalnik za stranke, v katerem smo jih povprašali po njihovih stališčih do različnih področij družinske politike.
Dobili smo odgovore devetih strank (PS, SDS, SNS, NSi, DL, Združena levica, Verjamem, SLS in Liberalno gospodarske stranke). Vodilne leve stranke, kot so Stranka Mira Cerarja, SD in DESUS so pokazale popolno brezbrižnost in na vprašalnik tudi po ponovni prošnji in podaljšanem roku niso odgovorile. Ker lahko stranke še bolj kot po izrečenih stališčih sodimo po njihovem dosedanjem delu, takšen odnos ob preteklih razmeroma slabih izkušnjah z DESUS in SD ter ob pomanjkanju konkretnih stališč in konkretnih rešitev v programu stranke Mira Cerarja niti ne preseneča.
Kratek povzetek
Na kratko lahko na podlagi odgovorov in preteklega ravnanja ugotovimo:
-       Da so družinam najbolj naklonjene stranke Slovenske pomladi (NSi, SLS in SDS), saj imajo na večino vprašanj glede družinske politike odgovore, kakršne bi si želela večina staršev in družin, in so v preteklosti v praksi izkazale svojo naklonjenost do družin ter praviloma podpirale rešitve v podporo družinam (izjema je bil ZUJF).
-       Da je problematika družin za vodilne leve stranke (Stranka Mira Cerarja, SD in DESUS) povsem nepomembna, o njej bodisi nimajo stališč, bodisi se o njih (morda iz previdnosti?!) ne želijo izrekati. To potrjuje tudi njihovo dosedanje ravnanje, saj gre za stranke (SD in DESUS), ki so imele glavno besedo pri pripravi zloglasne Svetlikove »nove socialne zakonodaje«, ki je družine (še posebej tiste z nižjimi dohodki) udarila bolj kot katerikoli drug zakon doslej.
-       Da nove stranke, ki jih poznamo šele en mandat (DL in PS) ali na volitvah nastopajo prvič (Verjamem, Združena levica, …), na nekatera vprašanja odgovarjajo obetavno, pri drugih pa nekako v nasprotju s prejšnjimi odgovori, in tako kažejo neskladnost v svojih stališčih, nerazumevanje in nepoznavanje družinske politike ter položaja družin ter nezmožnost odgovarjanja na povsem jasna vprašanja, saj večkrat odgovor nima povezave z zastavljenim vprašanjem. To vsekakor ne vzbuja zaupanja.
-       Da se skoraj vse stranke (razen Združene levice in Verjamem) strinjajo, da so družine družbena skupina, ki so se ji v trenutni krizi najbolj zmanjšala razpoložljiva sredstva, zato lahko upamo, da bodo to tudi upoštevale pri nadaljnjih ukrepih države.
-       Da lahko pričakujemo poenostavitve nekaterih postopkov (samodejno podaljševanje odločb o družinskih prejemkih in subvencijah), zmanjšanje vpliva premoženja  na odmero družinskih prejemkov in subvencij ter premik od stopničastih lestvic k zveznim (po zgledu davčnih) pri odmeri teh pravic.
-       Da lahko ob desnosredinski vladi pričakujemo spodbude za zaposlovanje staršev (še posebej mater) z majhnimi otroki in spodbude za delo staršev s skrajšanim delovnim časom.
Podrobnejši povzetek odgovorov strank na posamezna vprašanja si lahko preberete tukaj.
Upamo, da smo vam z izvedbo ankete na to temo med strankami, ki nastopajo na letošnjih volitvah v DZ, vsaj nekoliko olajšali odločitev o izbiri stranke, ki ji boste dali svoj glas.
Pomembno je, da se odločite in greste na volitve, saj z opuščanjem pravice do volitev strankam ne daste prav nobenega sporočila, ki bi ga te razumele, ampak le odločanje prepustite drugim, ki se bodo prav lahko odločili drugače, kot bi si vi želeli. Zato, četudi se z nobeno stranko ne strinjate povsem in se z njo ne morete poistovetiti, izberite tisto, ki vam je najbližja (ali vsaj najmanj oddaljena) ter ji dajte svoj glas. S tem boste naredili mnogo več, kot če ostanete doma.
Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude

petek, 16. maj 2014

V nedeljo na Prešernov trg

Podprimo majniško deklaracijo 2014!

Skoraj 100 let po prvi Majniški deklaraciji in četrt stoletja po drugi je v civilni družbi, ki ji ni vseeno, kam gre naša Slovenija, letos nastala tretja Majniška deklaracija.

V Družinski pobudi nas še posebej veseli, da je v njej poudarjeno tudi spoštovanje življenja in podpora družini ter očetovstvu in materinstvu. Zato smo jo tudi podpisali. Pobudo lahko s podpisom podprete tudi osebno tukaj in z udeležbo na nedeljskem shodu v podporo Majniški deklaraciji 2014, ki bo to nedeljo, 18. maja 2014 ob 15. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani. Obeta se zanimiv in prijeten kulturen in družaben dogodek z dobrim namenom podpreti dobro pobudo.

Na shodu bodo spregovorili: dr. Damir Črnčec - Društvo Evropska Slovenija, dr. Mitja Štular - Civilna družba za pravično Slovenijo, Aleš Primc - Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, dr. Ivan Štuhec – Zbor za republiko, Aleš Hojs - Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, Lojze Peterle, dr. Milan Zver ter Janez Janša.

Zbrane bosta nagovorila tudi Joseph Daul, predsednik Evropske ljudske stranke in Mikuláš Dzurinda, predsednik Centra za evropske študije Wilfried Martens.

Z nami bodo: Pop Design, Oto Pestner, Nuška Drašček, Alenka Gotar, Zidaniški kvintet, Gianni Rijavec, Šentviški slavčki, ansambel Zajc, Matjaž Robavs, Ana Dežman, Tone Kuntner in drugi priznani slovenski glasbeniki, pesniki in dramski umetniki. Predstavljena bo iniciativa slovenskih glasbenih umetnikov: Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril.

Glede na to, da je dogodek domoljubnega značaja, bodo dobrodošle slovenske in evropske zastave.

Uradno vabilo si lahko pogledate tukaj.


Vljudno vabljeni!


Tomaž Merše

ponedeljek, 5. maj 2014

Predlog zakona o partnerski skupnosti slabo pripravljen in nedomišljen

Komentar osnutka predloga Zakona o partnerski skupnosti

Vlada je 14.4.2014 tik pred velikonočnimi prazniki dala v javno razpravo osnutek predloga Zakona o partnerski skupnosti in za to razpravo določila čas le do 5. maja, kar pomeni, da je bilo celotno obdobje, ki je bilo namenjeno tej razpravi, prazničen in počitniški čas. V Družinski pobudi nas je to zelo presenetilo in upamo, da je bila to zgolj naključna nerodnost, ki jo bo vlada v nadaljnjih postopkih pripravljena popraviti, in ne morda načrtno izbran čas, ko je pozornost javnosti usmerjena v druge teme. Še posebej nas je presenetila objava predloga zakona, ne da bi bil opravljen en sam sestanek in usklajevanje med zainteresiranimi skupinami, da bi pred pripravo konkretnega besedila predloga zakona uskladili vsaj izhodišča za njegovo pripravo. Tako niti izhodišča niti sam predlog zakona niso bila obravnavana niti v Strokovnem svetu za družino, še manj z zainteresirano civilno družbo, čeprav je vsaj Civilna iniciativa za družino in pravice otrok ministrstvo večkrat prosila za sestanek in sodelovanje.

Gradivo, ki ga je vlada dala v javno razpravo, lahko ocenimo kot zelo skromno, slabo pripravljeno in nezadostno za relevantno javno razpravo. Na prvi pogled se morda zdi, da je predlagatelj upošteval nekaj smernic, ki izhajajo iz referendumske odločitve in razprav pred referendumom o predlogu Družinskega zakonika, podrobnejši pregled besedila pa odpira več vprašanj, na katera v priloženem gradivu ni mogoče najti odgovorov, nakazujejo pa nedomišljenost in nedodelanost predloga zakona.

Čeprav v primerjavi s predlogom Družinskega zakonika lahko opazimo nekaj napredka pri izrazoslovju, je to še vedno neustrezno. Če zakon govori izključno o partnerskih skupnostih dveh oseb istega spola, naj bo to razvidno tudi iz poimenovanja te skupnosti. V tem, smislu je povsem neprimerno za takšno skupnost uporabiti izraz »partnerska skupnost«, ki ma v našem jeziku precej širši pomen. Da bi bil izraz jasen, bi moral nujno vsebovati navedbo, da gre za istospolno skupnost, ne pa da z zakonom spreminjamo pomen izrazov, ki danes pomenijo nekaj drugega.

V zelo skromni razlagi členov (o njihovi utemeljitvi bi težko govorili, saj je v predlogu priloženemu gradivu skorajda ni) predlagatelj daje vtis, da gre v tem predlogu zakona le za reševanje socialnih pravic, pri katerih naj bi bili istospolni pari v veljavni ureditvi prikrajšani. Žal to ne drži, saj predlog zakona posega v neznano število drugih zakonov in zelo pavšalno ter na dokaj nejasen način v Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, saj se sklicuje nanj na način, da ni povsem jasno, katere določbe tega zakona bi se s tem predlogom zakona dejansko spremenile, kako bi veljale za istospolne partnerske skupnosti in kakšne druge posledice bi to imelo.

Izenačevanje učinkov različnih vrst skupnosti je izvedeno na zelo podobno nepregleden in s pravili prava neskladen način, kot je bilo to predlagano v zavrnjenem predlogu Družinskega zakonika. Takrat so zagovorniki le-tega pripovedovali, da takšna rešitev nadomesti spremembe v več kot 30 drugih zakonih (v praksi to pomeni, da predlog zakona dejansko spreminja vse te zakone), v razlagi členov novega predloga zakona pa predlagatelj navaja mnogo manj zakonov, na katere bi ta predlog vplival. To lahko pomeni, da zagovorniki predloga Družinskega zakonika niso govorili resnice, ali pa da se pogovarjamo o pravno povsem nedorečenem izdelku, saj govorimo o predlogu zakona, ki bi pomenil spremembo nedoločenega števila zakonov, ki jih predlagatelj ni niti navedel, še manj pa pojasnil, kakšne učinke na te zakone bi sprejem tega predloga dejansko imel. To je povsem v nasprotju s pravnim načelom preglednosti in razumljivosti zakonodaje, saj bi bralec katerega koli izmed teh zakonov ne mogel ugotoviti njegove pravilne vsebine, saj bi bila le-ta spremenjena, vendar to ne bi bilo nikjer zavedeno ali kakor koli označeno.

Gre za stopnjevanje dokazano slabega načina spreminjanja zakonodaje iz časa ministrovanja ministra Svetlika, ki se je še posebej slabo izkazal pri tako imenovani novi socialni zakonodaji, kjer je šlo za nepregleden in premalo domišljen poseg v veliko število zakonov, kar je povzročilo zmedo in težave, ki še po več letih od uveljavitve te zakonodaje niso rešene in vse kaže, da se bomo z njihovim reševanjem ukvarjali še več let. Takrat je šlo za povsem določene zakone in poskus določnega in jasno opredeljenega posega vanje, pa je nastalo toliko težav. V obravnavanem predlogu zakona pa gre za nedorečeno in povsem nejasno poseganje v celo nedoločeno število drugih zakonov, za katere niti ne vemo. Kako bi lahko predvideli vse posledice takega ravnanja?!

V razpravi o predlogu Družinskega zakonika smo v Družinski pobudi jasno povedali, da se strinjamo, da imajo istospolni partnerji enake medsebojne pravice in dolžnosti, kakor tudi socialne pravice, ki izhajajo iz njihovega razmerja kot takega, kakor pari moškega in ženske, ne strinjamo pa se, da se to rešuje z nejasnim in pavšalnim poseganjem v zakon, ki ureja družinska razmerja, saj ima to lahko nepredvidljive posledice, za vse, na katere se ta zakon nanaša.

V predlogu zakona se na prvi pogled zdi dokaj primerna rešitev glede poseganja tega zakona na področje posvojitev otrok in področje oploditve z biomedicinsko pomočjo, a podrobnejši razmislek spet odpira več vprašanj, ki nimajo odgovora. Tako predlagatelj ne navede niti enega argumenta ali utemeljitve, zakaj predlaga takšno rešitev. To je nujen pogoj, da lahko preverimo, ali je takšna rešitev skladna z Ustavo. Tako pa se poraja dvom, da je sicer utemeljena rešitev izvedena na način, ki bi se lahko izkazal za neskladen z Ustavo.

Tem problemom bi se lahko izognili, če izenačevanja na področjih, kjer je to utemeljeno, ne bi izvajali s pavšalnim sklicevanjem in poseganjem v zakon, ki ureja družinska razmerja, ampak bi celotno materijo zakona uredili v samem zakonu. Tako bi vedeli o čem se v resnici pogovarjamo in ne bi povzročali nejasnih posegov v drug zakon z nepredvidljivimi posledicami. Če se želi hkrati s tem zakonom spremeniti tudi druge zakone, je potrebno to narediti izrecno s spremembo teh zakonov, da je potem to tudi dejansko vidno v vseh teh drugih zakonih in se da za vsako izmed teh sprememb oceniti njeno utemeljenost.

Zaradi zelo kratkega časa, ki je bil za povrh še prazničen in počitniški, v Družinski pobudi nismo bi zmožni do konca časa, predvidenega za javno razpravo, pridobiti podrobnejših pravnih mnenj, kakšne posledice bi v praksi imel sprejem tako nedodelanih in pravno nejasnih določil, kakršna vsebuje obravnavani predlog zakona. Menimo pa, da je smo že na tem mestu navedli dovolj tehtnih pomislekov in argumentov, ki kažejo na to, da je predlog zakona nedomišljen, nedodelan ter v predlagani obliki neprimeren in nesprejemljiv. Konec koncev je naloga predlagatelja, da poda tehtne in prepričljive utemeljitve svojih predlogov ter jasno predstavi vse njihove posledice. Le tako se je možno o predlogu zakona resno in argumentirano pogovarjati ter o njem odgovorno odločati. 

Na podlagi vsega ugotovljenega pričakujemo, da bo pristojno ministrstvo postopek sprejemanja predloga zakona ustavilo in pristopilo k resni pripravi predloga zakona, pri kateri bo k sodelovanju povabilo predstavnike vseh zainteresiranih organizacij civilne družbe in poskusilo priti do rešitev, ki bodo reševale težave ljudi, katerim je predlog zakona namenjen, in hkrati ne bodo posegale na področja, na katerih to ni potrebno, primerno in zaželeno.

 Tomaž Merše

sreda, 22. januar 2014

Davčne olajšave za otroke 2013

Davčne olajšave za otroke so pomemben ukrep družinske politike, ki dopolnjuje otroški dodatek. V Sloveniji so urejene tako, da znižujejo davčno osnovo ter posledično znesek davka, ki ga moramo plačati. Urejene so progresivno, tako da je olajšava za vsakega naslednjega otroka večja kot za predhodnega. V naslednji tabeli so prikazane davčne olajšave za različno število otrok in njihov najnižji in najvišji možen učinek na letni ravni.
Število otrok v družini
1
2
3
4
Znesek olajšave, za katerega se zniža davčna  osnova (letno)
2.436,92 €
5.086,16 €
9.504,70 €
15.692,54 €
Znižanje davka pri davčni stopnji 16% (letno)
389,91 €
813,79 €
1.520,75 €
2.510,81 €
Znižanje davka pri davčni stopnji 41% letno)
999,14 €
2.085,33 €
3.896,93 €
6.433,94 €
Največji možen otroški dodatek pri danem številu otrok v družini (letno)
1.355,40 €
2.846,28 €
4.472,88 €
6.099,48 €

V prvi vrstici je prikazan znesek možne davčne olajšave pri danem številu otrok v družini. To je znesek, za katerega se staršem lahko zniža davčna osnova. Ker se jim zniža davčna osnova, se jim posledično zniža tudi davek. Znižanje tega davka pa je odvisno od tega, po kakšni davčni stopnji bi morali plačati davek na tisti del davčne osnove, ki se zaradi davčne olajšave odšteje od njihove davčne osnove. Za boljšo predstavo je v drugi vrstici tabele prikazano znižanje davka v primeru, da bi bil davek od odštete osnove odmerjen po stopnji 16%, v tretji vrstici pa za primer, da bi bil davek od odštete osnove odmerjen po stopnji 41%, ki za veliko večino davčnih zavezancev pomeni najvišjo davčno stopnjo.
Za primerjavo z učinkom davčne olajšave za otroke je v tabelo dodan še največji možen znesek otroškega dodatka pri danem številu otrok. Oba ukrepa se dopolnjujeta, tako da je pri višjih dohodkih večji učinek davčne olajšave, otroški dodatek pa je nižji (ali ga sploh ni), pri nižjih dohodkih pa je učinek davčne olajšave zaradi nižje davčne stopnje manjši, otroški dodatek pa je večji.
Iz vsega povedanega hitro postane jasno, da je učinek davčnih olajšav odvisen tudi od tega, kako jih uveljavimo.  
Primer: Oče in mama imata tri otroke in vsak povprečno plačo. Če eden uveljavi olajšavo za dva otroka, drugi pa za enega, bo njun skupni letni davčni prihranek zaradi otrok 1.793 EUR, če olajšave za vse tri otroke uveljavi le eden izmed njiju, bo skupni davčni prihranek zaradi otrok znašal 1.843 EUR, če uveljavita olajšavo vsak za 6 mesecev za vse tri otroke, pa bo njun skupni davčni prihranek 2.166 EUR letno. Razlike niso zanemarljive. Med najboljšim in najslabšim načinom je razlika kar 373 EUR.
V splošnem je izkoristek najslabši, če si starši olajšave delijo po otrocih (če oče in mati izkoristita olajšavo vsak za enega otroka ali eden za dva in drugi za enega itd). V splošnem je bolje, če olajšavo za vse otroke v celoti (to pomeni za vse leto) ali vsaj v večjem delu (za več kot polovico mesecev) uveljavi tisti izmed staršev, ki ima višje dohodke. Od višine dohodkov staršev pa je odvisno, ali za najboljši izkoristek zadošča, da olajšave v celoti uveljavi tisti, ki ima višje dohodke, ali pa uveljavita olajšavo za vse otroke oba, vsak za nekaj mesecev (npr. eden za 8, drugi za 4 mesece).
Nekaj osnovnih napotkov:
-       Če je razlika med dohodki očeta in mame večja od skupnega zneska davčne olajšave (znesek v prvi vrstici tabele), naj olajšavo v celoti uveljavi tisti izmed njiju, ki ma višje dohodke.
-       Če imata oba približno enake dohodke, bo največji učinek, če vsak uveljavi olajšavo za vse otroke za 6 mesecev (eden za prvih 6, drugi za drugih 6 mesecev). V odvisnosti od višine dohodkov je sicer možno enak učinek doseči tudi s kakšno drugačno delitvijo, ta je le najbolj preprosta.
Najbolj zanesljivo pa najboljši način uveljavljanja davčnih olajšav ugotovite z izračunom. To najlaže naredite s pomočjo obrazca za izračun dohodnine, ki je prilagojen prav za ta namen. Dobite ga tukaj. Izračun z enakimi podatki preverite še na spletni strani Davčne uprave http://www.durs.gov.si/si/aktualno/dohodnina_2013/  (TESTNI IZRAČUN DOHODNINE).
Če ste ugotovili, da bi bilo davčne olajšave za otroke bolje uveljaviti drugače kot ste jih pri svojih delodajalcih uveljavljali med letom ali med letom teh olajšav sploh niste uveljavljali, in želite da se najboljši način upošteva že v informativnem izračunu, morate najkasneje do 5.2.2014 na DURS poslati »Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2013«. Tako bo DURS vaše podatke upoštevala že v informativnem izračunu in boste vračilo dohodnine zaradi ugodnejšega izkoristka olajšav za otroke dobili že v poletnih mesecih. Obrazec dobite na vsakem davčnem uradu in na prej omenjeni spletni strani DURS.
Pomembno opozorilo: Vlogo o spremenjenem uveljavljanju olajšav za otroke morata vložiti oče in mama.
Če zamudite prej omenjeni rok, lahko način uveljavljanja olajšav za otroke spremenite tudi z ugovorom na informativni izračun, ki ga starši z olajšavami za otroke običajno prejmemo v mesecu maju. Po prejemu informativnega izračuna izračunate najboljši način uveljavljanja davčnih olajšav. Če je ta drugačen od tistega v informativnem izračunu, vložite ugovor na ta izračun. DURS vam bo ponovno odmerila dohodnino in pri tem upoštevala vaše spremembe. Tudi pri tem velja, da morata za ta namen vložiti ugovor oba, oče in mama. Pri tem načinu boste vračilo preveč plačane dohodnine prejeli v jesenskih mesecih.
Vpliv na otroški dodatek
Način uveljavljanja davčnih olajšav vpliva na višino vašega neto dohodka in s tem na dohodkovni razred za otroški dodatek. Prej omenjeni obrazec vam omogoča tudi izračun dohodkovnega razreda za otroški dodatek, tako da lahko ob različnih načinih uveljavljanja davčnih olajšav sproti preverjate tudi morebiten vpliv na višino otroškega dodatka. Če ste slučajno blizu meje dohodkovnega razreda, je možno, da je za vašo družino ugodneje, da davčne olajšave uveljavite manj ugodno, če bi na ta račun v naslednjem letu dobili za večji znesek otroškega dodatka in bi bila ta razlika pri otroškem dodatku večja od učinka davčne olajšave, ki bi se mu odpovedali. Vse to je seveda potrebno izračunati. Če tegale ne razumete povsem dobro, je najbolje, da se s tem ne ukvarjate, ampak le čim bolj optimalno uveljavite davčne olajšave, saj bo to denar, ki ga boste dobili že letos, morebiten višji otroški dodatek pa praviloma šele v naslednjem letu.
Želim vam čim boljši izkoristek davčnih olajšav, predvsem pa veselja in ljubezni v vaših družinah!
Tomaž Merše

torek, 14. januar 2014

Vlada bi malo popravila, obdržala nekatere slabosti, več stvari pa pokvarila

Komentar in predlogi izboljšav predloga Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

V sredo, 15.1.2014, bo Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnaval predlog novega Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Predlog zakona prinaša
-     nekaj manjših izboljšav, ki smo jih že dolgo čakali (podaljšanje plačanega očetovskega dopusta (žal ob hkratni ukinitvi neplačanega dela tega dopusta), nekatere starševske pravice bodo lahko uveljavile tudi druge osebe, ki dejansko skrbijo za otroka (rejniki, skrbniki), nadomestilo za čas odmora za dojenje, pogojno podaljšanje pravice do dela s skrajšanim delovnim časom, malo izboljšano ureditev starševskega dodatka, poenostavitve nekaterih postopkov za delodajalce),
-     ohranja nekatere slabosti veljavne ureditve
o    Namesto jasnih pojmov povprečna in minimalna plača še naprej uporablja nerazumljive in nejasne formulacije , ki sicer žal odražajo že veljavno stanje, a namesto večje jasnosti prinašajo še večjo zmedo, starši pa imajo nižja nadomestila, kot bi na podlagi besedila zakona pričakovali.
o    Ohranja višino starševskega dodatka na nižji ravni, kot je določena v ZUJF (252 EUR namesto 55% minimalne plače, kar znaša 329 EUR mesečno).
-     Prinaša nova poslabšanja v primerjavi z veljavno ureditvijo
o    Neutemeljeno zmanjšanje dostopnosti do dodatnega meseca starševskega dopusta, če sta ob rojstvu otroka v družini že dva ali več otrok. Danes se dopust podaljša, če so ti otroci mlajši od 8 let, po predlogu pa le, če še niso končali prvega razreda. Enako velja za možnost hkratne izrabe dopusta za mamo in očeta
o    Skrajšanje obdobja, v katerem starši lahko izkoristijo prenesen starševski dopust z 8 let na čas do zaključka prvega razreda.
o    Močno in neutemeljeno zmanjšanje obsega pravice do plačila prispevkov za socialno varnost za starše, ki skrbijo za vsaj štiri otroke in zapustijo trg dela (veljavno do 10. leta starosti najmlajšega otroka, po predlogu le do zaključka prvega razreda),
o    Ukinitev možnosti uveljavljanja pravice do otroškega dodatka za čas od rojstva otroka v roku 90 dni po rojstvu. Po novem bi se staršem odvzelo otroški dodatek najmanj za mesec, v katerem je otrok rojen, lahko pa celo za več kot tri mesece.
o    Ukinitev 75 dni neplačanega dela očetovskega dopusta.
o    V primeru izrabe v obliki delne odsotnosti z dela se celoten obseg pravice sorazmerno zmanjša.
V Družinski pobudi smo pripravili več amandmajev, s katerimi bi v predlogu zakona odpravili vsaj največja poslabšanja v primerjavi z veljavno ureditvijo:
-     Ohranitev veljavnih pogojev za podaljšanje starševskega dopusta zaradi starejših otrok v družini (starost otrok do 8 let).
-     Merilo za višino najnižjih nadomestil naj bo dejanska minimalna plača, ne pa nekakšen le delno revaloriziran znesek te plače iz leta 2006.
-     Ohranitev veljavnega obsega trajanja pravice do pravice do plačila prispevkov za socialno varnost za starše, ki skrbijo za vsaj štiri otroke in zapustijo trg dela (do desetega leta starosti najmlajšega otroka).
-     Ohranitev možnosti uveljavljanja pravice do otroškega dodatka od meseca rojstva otroka naprej.
Predloge amandmajev smo takoj po novoletnih praznikih poslali vsem poslanskim skupinam in jih prosili, da jih »posvojijo« ter vložijo v zakonodajni postopek. Odzvala se je poslanska skupina NSi in »posvojila« in vložila vse naše amandmaje, za kar se ji iskreno zahvaljujemo in upamo, da jih bo potrdila tudi večina v DZ, saj ne zahtevajo velikih finančnih vložkov starševsko varstvo pa ohranjajo vsaj na veljavni ravni.

Celotno besedilo predlogov amandmajev skupaj z utemeljitvami in ocenami finančnih učinkov si lahko preberete tukaj.
                                                                                                          Tomaž Merše