Božično novoletno voščilo

Spoštovani člani in prijatelji Družinske pobude!

Božič na pripoveduje, da je ob prelomu zgodovine (še danes štejemo leta kot pred njim in po njem) človeštvu v temi zasijala luč. Da se je sam Božji sin kot nebogljen otrok rodil v družini Jožefa in Marije v uboštvu hleva. Kako neskončno nas mora imeti rad, da je bil pripravljen narediti nekaj takega?!

Želim vam, da vam ta svetloba in ljubezen tukaj in danes v polnosti razsvetlita praznične dni ter vas grejeta skozi vse leto 2017, da ju boste lahko prinašali vsem v svojih družinah in tudi drugim!

Vesel božič in vse dobro v novem letu!

Tomaž Merše

Za preprečevanja nasilja brez vsiljevanja permisivne vzgoje in ustrahovanja staršev - posnetk predstavitve v DZ!

Stališče Družinske pobude o predlogu novele Zakona o preprečevanju nasilja v družini sem kot predstavnik Družinske pobude predstavil tudi članom Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki so v četrtek, 29.9.2016 opravili drugo obravnavo predloga tega zakona.

Vabljeni k ogledu posnetka.

Tomaž Merše

Za preprečevanja nasilja brez vsiljevanja permisivne vzgoje in ustrahovanja staršev!

V četrtek, 29.9.2016 bo Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnaval predlog
novele Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Gre za pomemben zakon, na podlagi katerega lahko država poseže v vsako družino, zato smo v Družinski pobudi opozorili na nekatere vidike, na katere predstavniki vlade doslej nikakor niso zadovoljivo odgovorili.

V nadaljevanju si lahko preberete naš dopis članom odbora.

Tomaž Merše

  

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, članice in člani Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

V kratkem boste obravnavali predlog novele Zakona o preprečevanju nasilja v družini in ob tem bi vas radi v Družinski pobudi opozorili na nekatere vidike, na katere predstavniki vlade doslej nikakor niso zadovoljivo odgovorili.

V Družinski pobudi, društvu za družini naklonjeno družbo, pozdravljamo prizadevanja vlade, da bi čim bolj zmanjšala pojav nasilja v družini in čim bolje zaščitile žrtve tega nasilja, kadar do njega pride.

Žal pa ugotavljamo (podobno kakor nekateri strokovnjaki s področja vzgoje, pedagogike in terapevtskega dela z mladostniki in njihovimi starši), da nekatera določila v predlogu novele nikakor ne gredo v to smer.

Definicije različnih vrst družinskega nasilja

Vlada poudarja, da naj bi s to novelo natančneje opredelili nasilje, ker naj bi bilo v veljavnem zakonu opredeljeno preveč ohlapno. Žal po pregledu novih definicij v 3. členu predloga zakona ugotavljamo, da definicije niso postale bolj natančne, ampak so se predvsem razširile in postale še ohlapnejše, tako da se lahko za nasilje razglasi skoraj katero koli ravnanje oziroma vzgojni ukrep.

Če naj bi bila »vsaka uporaba fizične sile ali grožnja z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe«, razumljeno kot fizično nasilje, se lahko kot nasilje po tej definiciji razume tudi:

-        Fizično zadržanje otroka, ki hoče steči na cesto,

-        Prepoved mladostniku, da se udeleži določene zabave ali da se druži z ljudmi, za katere starši ocenjujejo, da za otroka niso primerna družba,

-        Odvzem telefona ali druge digitalne naprave, ki jo otrok neprestano uporablja in ga to ovira pri učenju, domačih nalogah in drugih obveznostih,

-        Fizičen poseg med pretepajoča se otroka ali mladostnika, …

Našli bi lahko še neskončno drugih primerov, ki pomenijo normalno vzgojo in nujno postavljanje meja ter zahtevanje odgovornosti otrok, ki predvsem z vidika doživljanja otroka povsem ustrezajo v predlogu zakona navedeni definiciji fizičnega nasilja. To jasno kaže, da ta definicija ni dobra in ustrezna.

Predstavniki vlade ta očitek sicer zavračajo, češ, da zakon ne prepoveduje zgoraj navedenega in da naj bi imeli starši še vedno pravico in dolžnost otrokom postavljati meje in od njih terjati odgovornost, a žal ne pojasnijo, kako to izhaja iz besedila zakona. Prav tako so doslej na vse tovrstne očitke odgovarjali zgolj z zanikanjem, da različna navedena normalna ravnanja, kljub temu, da ustrezajo napisani definiciji fizičnega nasilja, ne bodo obravnavana kot taka. Žal še nikoli niso povedali, kakšni naj bi bili kriteriji za delitev dejanj, ki vsa ustrezajo navedeni definiciji, na tista, ki so nasilje in na tista, ki to niso.

Tukaj predlog zakona pušča mnogo preveč svobode in diskrecijske pravice CSD, da enako ravnanje obravnavajo povsem različno, kar omogoča, da se lahko določene starše preganja za povsem normalno ravnanje, in da se pri drugih dopušča tudi vse kaj drugega.

To se dogaja že ob veljavnem zakonu, predlog novele pa to polje le še bolj odpira in dopušča možnost skoraj neomejenega poseganja države v družine ne glede na to, kakšno škodo to lahko povzroči tem družinam, povzročitelja te škode pa sploh ni mogoče poklicati na odgovornost.

Zato bi bilo treba definicije nasilja napisati mnogo bolj skrbno ali pa vsaj jasno navesti, kakšno ravnanje, ki predvsem po mnenju in počutju domnevne žrtve ustreza tej definiciji, dejansko ni mišljeno in razumljeno kot tako.

Ker to ocenjujemo kot zahtevno nalogo, ko je ni mogoče izvesti kar na seji odbora, vas prosimo, da obravnavo predloga zakona prekinete in predlagatelju (vladi) naložite pripravo amandmaja k 3. členu predloga zakona, v katerem bo jasno navedeno, kaj vse se ne šteje kot nasilje, četudi bi lahko ustrezalo definiciji, kakršna je zapisana v 3. členu predloga zakona.

Definicija telesnega kaznovanja

Še hujši strokoven zdrs se je predlagatelju zgodil v 4. členu v opredelitvi telesnega kaznovanja.

Pazljivo si preberite definicijo telesnega kaznovanja v drugem odstavku predlaganega novega 3.a člena, ki je polna jezikovnih in vsebinskih nesmislov: »Telesno kaznovanje otrok je je vsako fizično, kruto ali ponižujoče kaznovanje otrok oziroma vsako dejanje, namenjeno kaznovanju otrok, ki ima elemente fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja ali zanemarjanja kot vzgojne metode.«

Telo je fizični del osebe, po mnenju vlade pa je telesno kaznovanje tudi »vsako dejanje, …, ki ima elemente psihičnega ali spolnega nasilja ali zanemarjanja.« To je jezikovno in vsebinsko popoln nesmisel, na katerega so bili predlagatelji opozorjeni že ob obravnavi predloga zakona v Strokovnem svetu za družino, tako da bi zadevo res lahko popravili že pred obravnavo v DZ.

Po tej definiciji je nedovoljeno vsako »fizično kaznovanje«, čeprav si upamo trditi, da je to pretirano in bi lahko bilo enako narobe razumljeno kot definicija v 3. členu, ki smo je že pojasnili. V to kategorijo bi v skladu z definicijo v 3. členu tako npr. sodila tudi zahteva staršev, da otrok počisti škodo, ki jo je povzročil (npr. črepinje, …).

Če želite prepovedati kaznovanje z elementi netelesnih vrst nasilja, to vsekakor lahko naredite, nikakor pa tega ne morete poimenovati kot »telesno kaznovanje«, ne da bi se smešili.

Takšni nesmisli pred državljani zmanjšujejo verodostojnost celotnega zakona, pa tudi verodostojnost in ugled celotnega DZ, ki jih sprejema.

Ocenjujemo, da je definicija telesnega in drugačnega kaznovanja, ki naj bi bilo prepovedano, v predlogu zakona bolj ali manj odveč, saj je po tem zakonu tako ali tako prepovedano vsako nasilje v družini, torej tudi za namene kaznovanja. Če pa naj bo opredeljeno, naj bo vsaj smiselno.

Morda bi lahko zapisali nekaj takega; »Telesno kaznovanje otrok je vsako kruto ali ponižujoče fizično kaznovanje otrok.« Vse ostalo v definiciji se ne nanaša na telo, zato je težko del definicije »telesnega kaznovanja«.

Procesni del predloga zakona

Čeprav nam pretekle izkušnje s to vlado nalagajo veliko previdnost in nezaupanje, upamo, da procesna določila predloga zakona v resnici delujejo v smeri boljše zaščite žrtev in učinkovitejšega ukrepanja. Prav tako upamo, da novi postopki in naloge različnim delavcem in organom, ne bodo povzročili še več kolateralne škode družinam, ki si nikakor ne zaslužijo obravnave v tem sistemu, a se jim to dogaja že zdaj in nekatere neupravičeno utrpijo zaradi tega tudi hude (včasih celo nepopravljive) posledice.

Sklep

V želji, da bo predlog zakona v resnici deloval v smeri boljšega preprečevanja nasilja v družini, ne da bi ustrahoval starše pred uporabo nujnih vzgojnih metod in sredstev, ter za boljšo zaščito žrtev nasilja, kadar do njega pride, Vas še enkrat prosimo, da obravnavo predloga zakona prekinete in pripravite kakovostne amandmaje v zvezi z definicijami nasilja in telesnega (po potrebi tudi drugačnega) kaznovanja otrok, ter šele potem nadaljujete obravnavo.

S spoštovanjem!

                                                                            Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude

Ministrstvo vztraja pri diskriminaciji več kot 60.000 očetov

Ministrstvo, ki se v imenu ponaša tudi s skrbjo za enake možnosti, vztraja pri diskriminaciji več kot 60.000 očetov, ki jim kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev odreka pravico do petih dni plačanega očetovskega dopusta.

Zato smo v Družinski pobudi pripravili še podrobnejšo argumentacijo in ponovno pozivamo pristojno ministrico Dr. Anjo Kopač Mrak, da odpravi diskrimantorno razlago zakona in prakso CSD, ki je ne samo v nasprotju z zakonom, ki ureja očetovski dopust, ampak očitno krši tudi Zakon o splošnem upravnem postopku.

S prvim januarjem 2016 so začela veljati določila Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), ki se nanašajo na postopno preoblikovanje očetovskega dopusta, po katerih so vsi očetje otrok, ki še niso končali prvega razreda osnovne šole, in še niso izkoristili več kot 50 dni neplačanega dela očetovskega dopusta, upravičeni do 5 dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga lahko izkoristijo do zaključka prvega razreda OŠ otroka.

Ministrstvo, pristojno za družino, pa je v zvezi s tem izdalo razlago in navodila CSD, po katerih so do tega dopusta upravičeni le očetje otrok, ki so mlajši od treh let.  

V Družinski pobudi smo 18.1.2016 ministrico dr. Anjo Kopač Mrak javno opozorili, da je takšna razlaga diskriminatorna do vseh očetov otrok, ki še niso končali prvega razreda OŠ in so starejši od treh let, saj ti enako izpolnjujejo pogoje zakona, kakor očetje mlajših otrok. Ministrico smo pozvali, da razlago zakona in navodila CSD popravi in odpravi nedopustno diskriminacijo več kot 60.000 očetov in posredno tudi njihovih otrok.

Na odgovor ministrstva smo morali čakati več kot en mesec, saj smo ga prejeli šele 22.2.2016 (datum v dopisu je 15.2.2016). Vzeli smo si nekaj časa za preučitev odgovora in ponovno preučitev zakonodaje, ter ugotovili, da ministrstvo vztraja pri očitno diskriminatorni razlagi in izvajanju zakona ter pri tem spregleda in zanemari nekaj pomembnih dejstev in argumentov.

Tako v svojem odgovoru brez pravne utemeljitve trdi, da očetje otrok, ki so starejši od treh let, do petih plačanih dni očetovskega dopusta, ki jih oče lahko izrabi do konca prvega razreda OŠ otroka, niso upravičeni, ker naj bi jim pravica »ugasnila«. Pri tem pozabi, da bi bilo tako trditev potrebno utemeljiti z navedbo določbe veljavnega zakona, ki to določa. No, take določbe zakon ne vsebuje, zato ni jasno, zakaj ministrstvo sploh postavi tako trditev. Še huje pa je to, da ministrstvo niti ne poskuša razložiti, zakaj in na podlagi katerih določb veljavnega zakona naj določbe 115. člena ne bi veljale za vse očete otrok, ki še niso končali prvega razreda OŠ, torej tudi za očete otrok starejših od treh let.

Podobne hude pomanjkljivosti, ki so v hudem nasprotju z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP), vsebujejo tudi zavrnilne odločbe, ki so jih CSD na podlagi diskriminatornega navodila ministrstva že začeli izdajati očetom, ki so glede na določbe zakona vložili vloge za izrabo 5 dni plačanega očetovskega dopusta, čeprav so njihovi otroci že starejši od treh let. Tako CSD v teh odločbah niti v izreku niti v obrazložitvi ne utemelji, zakaj naj vlagatelj ne bi bil upravičen do tega dopusta, in do pripadajočega očetovskega nadomestila, saj ne citira predpisa, ki bi določal, da  prehodne določbe 115. člena ZSVDP-1 ne veljajo za starše, katerih otroci so (postali) starejši od treh let. Obrazložitev s takšno pomanjkljivostjo pa privede do tega, da odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je v očitnem nasprotju z Zakonom o splošnem upravnem postopku, ki tako pomanjkljivost opredeljuje kot  pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka (drugi odstavek 237. člena ZUP).

Glede na to, da CSD očitno ravnajo v nasprotju z zakonom po navodilih ministrstva, se lahko vprašamo tudi o odgovornosti za takšna nezakonita navodila.

Navedeno pomeni, da ministrstvo, ki se v imenu ponaša tudi s skrbjo za enake možnosti, vztraja pri diskriminaciji več kot 60.000 očetov, ki jim kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev odreka pravico do petih dni plačanega očetovskega dopusta.

Zaradi vsega tega smo v Družinski pobudi pripravili še podrobnejšo argumentacijo in ponovno pozivamo pristojno ministrico, da jo preuči in se opredeli do vseh navedenih dejstev in argumentov ter na tej podlagi odpravi diskrimantorno razlago zakona in prakso CSD, ki je ne samo v nasprotju z zakonom, ki ureja očetovski dopust, ampak očitno krši tudi Zakon o splošnem upravnem postopku.

Podrobnejša razlaga in utemeljitev poziva

Po določbah 25. člena ZSDP, ki je veljal do 28.4.2014, je oče lahko izrabil očetovski dopust brez očetovskega nadomestila v trajanju 75 dni v obliki polne odsotnosti z dela najdalj do 3. leta starosti otroka. Pravice do tega dopusta mu ni bilo treba uveljaviti ob rojstvu otroka, ampak jo je lahko v skladu s 54. členom uveljavil kadarkoli v času, ko je bil do tega upravičen (v času veljave starega ZSDP do tretjega leta starosti otroka) in torej v skladu z ureditvijo, ki bi veljala v trenutku uveljavljanja te pravice, saj zakon obsega in trajanja pravice v ničemer ne veže na ureditev, ki je veljala ob rojstvu otroka. Ministrstvo v svojem odgovoru z odebeljenim besedilom »ob rojstvu otroka« poskuša napačno poudariti rojstvo otroka kot časovno kategorijo, čeprav gre v zakonu le za dejstvo oziroma dogodek, ki očetu daje pravico do očetovskega dopusta, v ničemer pa obseg in trajanje te pravice nista vezana na ureditev v času rojstva otroka. Ministrstvo zakon natanko tako tudi izvaja za očete vseh otrok, ki so mlajši od treh let, ostalim očetom, ki prav tako izpolnjujejo zakonski pogoj, da njihovi otroci še niso končali prvega razreda OŠ, pa to pravico brez tehtnih argumentov vztrajno zanika in krati.

Novi veljavni ZSDP-1 nikjer ne določa, da mora imeti oče še vedno možnost izrabe neplačanih dni dopusta po predhodnem zakonu, da bi lahko uveljavil pravico do 5 plačanih dni dopusta. Določa le, da lahko oče pravico do teh dni uveljavi in izrabi najkasneje do konca prvega razreda OŠ otroka, pri čemer v 60. členu določa, da lahko oče pravico do tega dopusta uveljavi kadarkoli v času do konca prvega razreda OŠ otroka, saj pravi, da se »pravica do očetovskega dopusta in očetovskega nadomestila uveljavlja po rojstvu otroka, najkasneje dan pred nastopom očetovskega dopusta.« Če oče še ni porabil več kot 50 dni neplačanega dopusta, mu torej že samo 115. člen in 60. člen novega ZSDP-1 dajeta možnost, da do konca prvega razreda OŠ otroka uveljavi pravico do petih plačanih dni očetovskega dopusta.

Če naj bi po prehodni določbi 1. odstavka 114. člena tisti očetje, ki so že uveljavili pravico po ZSDP, to obdržali samo v obsegu in trajanju, kot sta bila priznana z odločbo, to a contrario pomeni, da tisti očetje, ki te pravice po prej veljavnem zakonu sploh še niso uveljavljali (torej niso niti oddali vloge za izdajo odločbe o priznanju obsega in trajanja dopusta), brez dvoma lahko uveljavijo pravico po novem zakonu. Položaj slednjih torej jasno ureja 115. člen in to pravico gotovo lahko uveljavijo do zaključka prvega leta otrokovega šolanja. Nobenega razumnega razloga ni, da bi to možnost odrekli tistim očetom, ki so vlogo oddali in jim je bila odločba izdana, pa so izrabili le del ali celo nič dopusta. Če očetom, ki so v času veljavnosti ZSDP pridobili odločbo, rečemo, da bi svojo pravico lahko izčrpali pravočasno, pa je niso in jim je zato ugasnila, bi morali enako reči tudi glede tistih, ki pravice sploh niso uveljavili (in si torej niso zagotovili niti možnosti izčrpanja pravice, sedaj pa so za „pasivnost“ nagrajeni z dodatnimi petimi dnevi). Tega seveda ne moremo reči, saj se 114. člen na te „pasivne“ očete ne nanaša. Če pa bi jim kljub temu odrekli možnost uveljavljanja pravice po novem zakonu, bi jih na ta način (brez opore v zakonu) diskriminirali v primerjavi s tistimi očeti, katerih otroci so se rodili po uveljavitvi ZSDP-1.

Enako diskriminatorno je odrekanje pravice očetom, ki so uveljavili pravico v času veljavnosti starega ZSDP predvsem zaradi zavajajočih navodil uslužbencev CSD (ki niso bila v skladu z zakonom), po katerih naj očetje pravice do neplačanih dni ne bi mogli uveljaviti kasneje, če ne bi odločbe zanje pridobili že takoj po rojstvu otroka. Zato je edina rešitev, ki ne pomeni diskriminacije, rešitev, po kateri se pravica do petih plačanih dni očetovskega dopusta prizna vsem očetom, katerih otroci še niso končali prvega razreda osnovne šole, in doslej niso izrabili več kot 50 dni neplačanega očetovskega dopusta.

Zanimivo je, da pristojno ministrstvo, kljub temu da zakon ne predvideva izdajanja novih odločb za očete, ki so pravico do očetovskega dopusta uveljavili v času, ko je že veljal novi ZSDP-1, a je določal, da lahko oče neplačani del očetovskega dopusta izrabi le do dopolnjenega tretjega leta starosti otroka, razlaga, da ti očetje lahko uveljavijo spremenjeno pravico do očetovskega dopusta. To pomeni, da tudi ministrstvo ureditev pravice do očetovskega dopusta v tem primeru razume tako, da se del dopusta, ki ga ni treba izrabiti v prvih mesecih otrokovega življenja, lahko uveljavi in izrabi v skladu z ureditvijo in pogoji, ki veljajo v trenutku, ko oče to pravico uveljavi. To je tudi edina logična in po našem mnenju pravilna razlaga zakona, po kateri tudi ni nobenega razloga, da ne bi enako obravnavali tudi očetov otrok, ki so že dopolnili tri leta, a še niso končali prvega razreda OŠ.

Še več, za te očete novi zakon ZSDP-1 v 114. členu celo izrecno določa, da imajo možnost zahtevati novo odločbo, ki bo usklajena z novo ureditvijo, če ocenjujejo, da je ta zanje ugodnejša.

Glede na obravnavo očetov, ki so pravico do očetovskega dopusta uveljavili po novem zakonu v času od 29.4.2014 do 31.12.2015, je očitno, da tudi za CSD in ministrstvo za izdajo nove z novo ureditvijo usklajene odločbe ni bistven 114. člen, ampak sprememba same pravice in pogojev za njeno uveljavljanje. Zato tudi pravica očetov, ki so pravico do očetovskega dopusta uveljavljali še po starem zakonu ZSDP, ne izhaja samo iz 114.člena, ampak izhaja neposredno iz 25., 27. in 115. člena, tudi če zakon sploh ne bi vseboval 114. člena, ki pa tem očetom celo izrecno daje pravico do nove odločbe, ki je usklajena z novo ureditvijo.

Niti 114. člen, niti 115. člen in tudi 25. in 27. člen nikjer ne postavljajo pogoja, da lahko oče uveljavi pravico do 5 plačanih dni očetovskega dopusta le v času, ko še lahko uveljavi in izrabi pravico do neplačanih dni dopusta. Zato je nesprejemljivo in diskriminatorno, da ministrstvo samovoljno in arbitrarno očete otrok, ki enako kot očetje otrok mlajših od treh let izpolnjujejo zakonske pogoje, prikrajšuje za možnost uveljavljanja te pravice.   

Poleg tega velja opozoriti še na eno dejstvo. Določbe ZSDP-1, ki na novo urejajo očetovski dopust, so bile sprejete, da bi Slovenija izpolnila zahteve Direktive Sveta Evropske Unije 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, ki bi jih morala Slovenija izpolniti že najkasneje do 8.3.2012. Takrat pa so bili skoraj vsi otroci, katerih očetom CSD in pristojno ministrstvo danes odrekajo pravico do spremenjene pravice očetovskega dopusta, mlajši od treh let in so izpolnjevali tudi pogoje, ki jih danes, pristojni organi neupravičeno postavljajo kot pogoje za uveljavljanje te pravice. Torej, tudi če bi imeli pristojni prav in bi v resnici veljalo, da se pravica lahko prizna le očetom otrok, ki so mlajši od treh let, so ti otroci in očetje danes prikrajšani in diskriminirani le zaradi zamujanja pristojnih organov in države pri implementaciji zavezujoče evropske direktive. Ob tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da evropsko pravo zahteva, da je treba  pravo države članice razlagati v luči namena in cilja posamezne direktive celo v obdobju, ko je rok za implementacijo direktive še odprt, toliko bolj pa to načelo (ki zavezuje tudi organe države članice) velja za obdobje po izteku implementacijskega roka.

Zato od pristojnega ministrstva, pričakujemo in zahtevamo, da prevzame odgovornost in zagotovi pošteno, enakopravno in nediskriminatorno interpretacijo zakona ter odpravi že izdane krivične zavrnilne odločbe CSD in popravi razlago zakona in navodila CSD, tako da bo zagotovljena enakopravna in enaka obravnava vseh očetov in bo tudi očetom otrok, ki so starejši od treh let in še izpolnjujejo pogoj za uveljavljanje očetovskega dopusta do konca prvega razreda OŠ otrok, priznana pravico do petih dni plačanega očetovskega dopusta, ki jim po zakonu pripada.

                                                                       Tomaž Merše, Predsednik Družinske pobude

Za očete, ki bi se radi pritožili na zavrnilno odločbo, smo pripravili navodila in argumentacijo.

Da ne boste plačali več dohodnine, kot je potrebno

Spet je leto naokrog in čas, da poskrbite za čim boljši izkoristek davčnih olajšav za otroke. Če želite, da bo najboljši izkoristek upoštevan že pri informativnem izračunu, morate najboljši način ugotoviti do 5. februarja in po potrebi na FURS vložiti vlogo za ta namen. Dobite jo na spletni strani FURS (Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane).

Najboljši način uveljavljanja olajšav za otroke si najlaže izračunate s pomočjo obrazca za izračun dohodnine, ki je prilagojen prav za ta namen. Izračun z enakimi podatki preverite še na spletni strani FURS  (TESTNI IZRAČUN DOHODNINE).

Če ste ugotovili, da bi bilo davčne olajšave za otroke bolje uveljaviti drugače, kot ste jih pri svojih delodajalcih uveljavljali med letom, ali med letom teh olajšav sploh niste uveljavljali, in želite da se najboljši način upošteva že v informativnem izračunu, morate najkasneje do 5.2.2016 na FURS poslati »Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane«. Tako bo FURS vaše podatke upoštevala že v informativnem izračunu in boste vračilo dohodnine zaradi ugodnejšega izkoristka olajšav za otroke dobili že v poletnih mesecih. Obrazec dobite na vsakem davčnem uradu in na spletni strani FURS.

Pomembno opozorilo: Vlogo za spremembo uveljavljanja olajšav za otroke morata vložiti oče in mama.

Podrobnejša navodila za čim boljši izkoristek davčnih olajšav dobite tukaj.

Obrazec za izračun dohodnine dobite tukaj (xlsx).
Za uporabnike starejših Excelov in Open Office pa tukaj (xls).

Novost v letošnjem obrazcu je izračun upravičenosti do državne štipendije. Tako izračun za otroški dodatek kot izračun za državno štipendijo sta informativne narave. Tudi če vam ta izračun pokaže, da niste upravičeni do otroškega dodatka ali državne štipendije (še posebej, če le malo presegate mejo za upravičenost do teh prejemkov), vložite vlogo na CSD. Obrazec namreč za izračun uporablja nepopolne podatke o povprečni plači in zato izračun ni nujno povsem enak kot bi bil uraden izračun CSD. Če pri tem izračunu ugotovite kakšno napako, se enako kot pri izračunu dohodnine priporočam za sporočilo, da zadevo lahko preverim in po potrebi popravim.

Tomaž Merše