četrtek, 22. april 2004

Nova dohodnina in družine

Vse družine bodo nekoliko razbremenjene

Povzetek
Državni zbor je v aprilu 2004 sprejel nov zakon o dohodnini, ki prinaša spremembe za vse zavezance. V nadaljevanju na kratko predstavljamo učinke teh sprememb. Vsi izračuni so izvedeni na podatkih za leto 2002, pri čemer so vse postavke, ki v zakonu nanašajo na leto 2005, preračunane na vrednosti za leto 2002. Razbremenitev

vseh zavezancev z večjo splošno olajšavo

Novi zakon povečuje splošno olajšavo z 11% povprečne plače (PP) na približno 17% PP. Na tej podlagi bo posamezen davčni zavezanec prihranil od 10.000 SIT do približno 100.000 SIT letno, pri čemer bodo zavezanci z višjimi dohodki prihranili več.

Družine dodatno razbremenjene zaradi višje olajšave za prvega otroka

Olajšava za prvega otroka se bo povečala za današnjih 10% PP na približno 13,8% PP. Po odločnem posegu Družinske pobude ostaja olajšava za drugega otroka 15% PP, za vsakega nadaljnjega pa po 5% PP več. To pomeni, da se olajšave za vzdrževane otroke vsem družinam povečajo za približno 3,8% PP. Tako bodo družine v primerjavi z veljavno ureditvijo (upoštevan je skupen učinek splošne olajšave in olajšav za otroke) prihranile od 40.000 SIT do približno 190.000 SIT letno.

Neprimeren izračun minimalnih življenjskih stroškov otroka

Davčna olajšava za otroke naj bi po odločbi Ustavnega sodišča zagotavljala vsaj to, da bi bili minimalni življenjski stroški za vsakega otroka v celoti izvzeti iz obdavčitve. Ker nimamo ustreznega strokovno in verodostojno izvedenega izračuna minimalnih življenjskih stroškov otroka, temelji olajšava za prvega otroka na neprimernem izračunu teh stroškov in je v tem smislu še vedno prenizka. Ocenjujemo, da se je z zadnjim povišanjem olajšava v primerjavi z veljavno ureditvijo za prvega otroka precej približala zahtevi iz odločbe Ustavnega sodišča, olajšava za drugega otroka pa je bila že doslej in ostaja še naprej še bliže tega pogoja. Za vse nadaljnje otroke lahko s precejšnjo gotovostjo ocenimo, da je zanje zahteva iz odločbe Ustavnega sodišča izpolnjena.

V olajšavo tudi stroški za izobraževanje otrok

Na podlagi dogovora med Družinsko pobudo in MF bo v okviru 2% olajšave za nekatere namene (ta olajšava se brez kakšnih tehtnih argumentov znižuje s 3% na samo 2%) mogoče kot davčno olajšavo uveljavljati tudi zneske, ki jih starši namenimo za izobraževanje svojih otrok. Kdor rešuje stanovanjsko vprašanje s pomočjo dolgoročnega posojila, bo lahko na podlagi obresti za to posojilo to olajšavo povečal še za 2% na skupno 4%.

Davčna obremenitev se bo postopno povečevala

Po novem zakonu se olajšave in lestvica za odmero dohodnine ne bodo več usklajevale z rastjo povprečne plače ampak z rastjo inflacije. Če bo povprečna plača še naprej rasla hitreje kot inflacija, to pomeni, da se bo stopnja obdavčitve v primerjavi z veljavno ureditvijo vsako leto nekoliko povečala.

Podrobnejša analiza in komentar predloga


Finančni učinki novega zakona za družine


Primerjava veljavnih in predlaganih olajšav za vzdrževane otroke, pokaže, da se bo olajšava za prvega otroka povečala, za vse nadaljnje otroke pa bo ostala enaka kot danes. To je prikazano v tabeli 1. (PP povsod pomeni povprečno plačo v RS.)

Tabela 1: Sprememba višine olajšave za posameznega otroka:

Otrok

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

Veljavna olaj. v %PP

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

Predlagana olaj. v %PP

13,8%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

Razlika v %PP

3,8%

0

0

0

0

0

0

0


Tabela 2: Sprememba višine olajšave z družine z različnim številom otrok:

Število otrok

1

2

3

4

5

6

7

8

Veljavna olaj. v %PP

10%

25%

45%

70%

100%

135%

175%

220%

Predlagana olaj. v %PP

13,8%

28,8%

48,8%

73,8%

103,8%

138,8%

178,8%

223,8%

Razlika v %PP

3,8%

3,8%

3,8%

3,8%

3,8%

3,8%

3,8%

3,8%

V absolutnem znesku to pomeni, da se bo davčna osnova zaradi olajšave za vzdrževane otroke, vse družinam z otroki ne glede na njihovo število znižala za enak znesek (preračunano na leto 2002 bi bilo to nekaj čez 107.000SIT). Davčni prihranek posamezne družine na tej osnovi bi bil v povprečju okrog 25.000SIT letno.

V novem zakonu olajšave niso več opredeljene v odstotkih PP ampak v absolutnih zneskih, ki se bodo vsako leto uskladili z rastjo inflacije v preteklem letu. To pomeni, da bodo le še ohranjale realno vrednost, ne bodo pa se več povečevale skupaj s povprečno plačo, ki je v zadnjih letih rasla za nekaj odstotkov hitreje kot inflacija.

Zakon poleg spremembe olajšav za vzdrževane družinske člane prinaša tudi povečanje splošne davčne olajšave in spremenjeno lestvico za odmero dohodnine. Zato je v tabeli 3 predstavljena še sprememba skupnega zneska dohodnine za zavezance z različnimi dohodki in različnim številom otrok (tudi brez otrok).

Tabela 3: Sprememba letne dohodnine za zavezance z različnimi dohodki in različnim št. otrok

Skupni bruto.doh. glede na PP

samski brez otrok

1 otrok

2 otroka

3 otroci

4 otroci

5 otrok

6 otrok

0,4-32.049-44.30800000
0,6-35.615-49.967-44.8480000
0,8-9.834-53.532-49.294-21.375000
1-15.797-45.575-52.860-47.209000
1,2-22.176-52.662-44.186-50.775-43.71200
1,4-12.008-57.382-51.273-39.972-47.27700
1,8-6.178-45.901-45.901-54.146-40.019-45.9320
2-4.549-44.272-44.272-46.654-47.106-49.497-24.620
2,2-6.570-42.644-42.644-42.644-50.613-37.242-43.175
2,4-496-47.338-41.015-41.015-41.015-44.328-46.740
2,65.579-41.264-45.502-39.386-39.386-47.228-31.639
2,88.977-35.189-39.427-43.322-37.758-37.758-38.725
3-6.296-39.013-33.353-39.003-36.129-36.129-45.812
4-82.666-115.382-98.431-75.829-47.577-24.170-34.059
5-92.369-146.048-146.048-146.048-123.946-90.044-50.490

Ničle se v tabeli pojavijo pri tistih zavezancih, ki že danes ne plačujejo nič dohodnine in se jim torej ne more še dodatno znižati.

Iz stolpca s podatki za samske zavezance brez otrok je lepo razvidno tudi to, da bo zakon zavezance z najvišjimi dohodki razbremenil bistveno bolj kot dohodkovno šibkejše zavezance, medtem ko bodo nekateri zavezanci v tako imenovanem srednjem razredu brez otrok kljub večji splošni olajšavi zaradi spremembe lestvice za odmero dohodnine plačevali nekoliko več kot danes.

Če drži sedanja napoved MF, da bo povprečna plača v letu 2005 nekoliko nižja, kot so na MF predvidevali ob pisanju predloga zakona, bodo olajšave v odstotkih PP vsaj v letu 2005 v resnici nekoliko višje, kot pa so bile prikazane v gornjih tabelah.

Razbremenitev bo postopno vedno manjša


MF je ob sprejemanju zakona o dohodnini zelo rado poudarjalo ti. »globalno razbremenitev davčnih zavezancev« in znižanje davčne obremenitve stroškov dela s predlaganim povečanjem splošne davčne olajšave. Ob uveljavitvi zakona bo zaradi povečanja te olajšave in olajšave za otroke res prišlo do nižje davčne obremenitve skoraj vseh zavezancev. Zakona pa žal prinaša tudi spremembo usklajevanja davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine, ki bo to znižanje obremenitve že v nekaj letih izničila. Lestvica za odmero dohodnine in olajšave se ne bodo več usklajevale z rastjo povprečne plače kot v veljavni ureditvi, ampak z rastjo življenjskih stroškov, ki je bila v zadnjih letih vedno za približno 3% nižja od rasti povprečne plače.

To pomeni, da bo ob nadaljevanju trendov zadnjih let splošna davčna olajšava, ki bo v prvem letu znašala 17,2% povprečne plače v približno 10 letih zdrknila približno na sedanjih 11% povprečne plače in se potem še naprej zniževala. Tukaj smo zanemarili dejstvo, da zaradi prehodnega obdobja pri uvajanju višje splošne olajšave ta sploh nikoli ne bi znašala 17,2% povprečne plače.

Zaradi spremembe usklajevanja davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine pa bomo višjo dohodnino kot po veljavni ureditvi lahko plačevali že čez pičla 4 leta. Ta rast davčne obremenitve se bo od takrat naprej seveda še nadaljevala.

Novi zakon v primerjavi z veljavno ureditvijo pomeni, da bi se stopnja davčne obremenitve vsako leto postopno povečevala. Vzemimo za primer zavezanca s povprečno plačo brez otrok in privzemimo, da bi bila razlika med rastjo povprečne plače in rastjo življenjskih stroškov še naprej 3% kot je bila zadnjih nekaj let:

LetoStopnja obdavčitve povprečne plače po veljavnem zakonuStopnja obdavčitve povprečne plače po predlogu MF
114,47%13,36%
214,47%13,95%
314,47%14,29%
414,47%14,62%
514,47%14,92%

OPOMBA: Za vsa leta je privzeta stopnja inflacije 3%. V vseh letih je privzeta stopnja rasti povprečne plače za 3% višja kot stopnja rasti inflacije. če bi bila razlika med rastjo povprečne plače in življenjskih stroškov manjša, bi se povečanje davkov zakasnilo za leto ali dve. Če bi bili gospodarsko uspešnejši in bi bila razlika večja od 3%, bi povečanje davkov nastopilo še hitreje.

Vlada napoveduje, da bo v prihodnjih letih razlika med rastjo povprečne plače in rastjo inflacije nižja kot doslej, kar pomeni, da naj bi sedanjo stopnjo obdavčitve dosegli nekaj let kasneje. Čas bo pokazal, kakšna bodo ta gibanja v resnici.

Minimalni življenjski stroški otroka

V zadnjih letih je bilo za različne namene izvedenih več različnih izračunov minimalnih življenjskih stroškov otroka.

V letu 1997 je vlada ob svojem predlogu sprememb davčnih olajšav za vzdrževane otroke predstavila izračun, po katerem naj bi minimalni življenjski stroški otroka takrat znašali 24.523 SIT mesečno ali 17% takratne bruto PP. Če ta znesek z upoštevanjem rasti življenjskih stroškov preračunamo v leto 2002, dobimo znesek 35.003 SIT mesečno ali 14,85% bruto PP za leto 2002. Vlada (vsaj javnosti) ni predstavila podrobnosti izračuna, tako da ga ni bilo mogoče preveriti.

Ob predlogu sprememb davčnih olajšav za vzdrževane otroke, ki ga je v sodelovanju z MF pripravil poslanec Ciril Pucko, se je predlagatelj skliceval na izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki sta ga za potrebe priprave zakona o socialnem varstvu kot podlago za določanje višine socialne pomoči izdelala Tine Stanovnik in Nada Stropnik (na ta izračun se sklicuje tudi MF kot predlagatelj obravnavanega predloga ZDoh). Po tem izračunu naj bi minimalni življenjski stroški otroka v letu 2001 znašali 30.354 SIT mesečno ali 14,1% takratne bruto PP. Če ta znesek z upoštevanjem rasti življenjskih stroškov preračunamo v leto 2002, dobimo znesek 32.479 SIT mesečno ali 13,8% bruto PP za leto 2002. Nada Stropnik je za Delo jasno povedala, da ta znesek omogoča le kratkoročno preživetje, nikakor pa ne življenja v daljšem časovnem obdobju (Delo, 16.5.2002). To dokazuje, da je predlagatelj uporabil napačen izračun oziroma ga je napačno uporabil, saj moramo starši svojim otrokom zagotavljati vsaj minimalne pogoje za življenje na dolgi rok (vsaj 15 do 25 let), ne pa le golega kratkoročnega preživetja.

V aprilu 2002 je vlada sprejela predlog zakona o rejništvu. V njegovi obrazložitvi je predstavljen tudi izračun materialnih stroškov rejenca brez nepotrošnih dobrin (in brez nagrade za rejnika), ki naj bi v letu 2002 znašali 44.853,00 SIT mesečno ali 19,05% takratne bruto PP.

Starši glede na svoje izkušnje lahko potrdimo, da je zadnji izračun še najbližje dejanskim življenjskim stroškom otroka, saj smo v letu 2002 samo za prehrano v šoli plačevali približno 12.000 SIT mesečno (tudi tisti, ki so upravičeni do subvencije za šolsko prehrano), poleg tega pa mora otrok jesti tudi doma (kar nikakor ni poceni, če hočemo otroku zagotoviti zdravo in uravnoteženo prehrano). Poleg tega se že samo v šoli vsak mesec nabere še za nekaj tisoč SIT dodatnih stroškov, otroka pa se potrebno še obuti in obleči, mu zagotoviti življenjski prostor, transport, rekreacijo, mu kupiti učbenike in šolske potrebščine (to pomeni nekaj tisoč SIT mesečno)... Vse to so stroški, ki se jim starši nikakor ne moremo izogniti, vendar jih izračun, na katerega se sklicuje predlagatelj zakona, ne upošteva.

Za primerjavo navajamo nemški izračun minimalnih življenjskih stroškov otroka, ki je podlaga za njihovo davčno olajšavo za otroka (imajo enako odločbo US kot mi) in ugotavlja, da ti stroški znašajo 3.648 EUR letno, kar bi za leto 2002 pomenilo približno 67.000SIT mesečno oziroma več kot dvakrat več kot po izračunu, na katerega se sklicuje naše MF (verjetno si nihče ne upa trditi, da je življenje v Nemčiji več kot dvakrat dražje kot v RS).

Starši razumemo težak materialni položaj države in namesto na takojšnje lahko pristanemo na postopno uresničenje odločbe Ustavnega sodišča o neobdavčenosti minimalnih življenjskih stroškov otrok. Zato lahko kot prvi korak v pravi smeri sprejmemo predlog, da znaša olajšava za prvega otroka 13,8% povprečne plače, čeprav vemo, da so stroški zanj v resnici znatno višji. Nikakor pa ne sprejemamo poniževalnega podcenjevanja našega dela in sredstev, ki jih vlagamo v otroke in so v resnici naložba, katere sadov bo v prihodnosti deležna celotna družba. Zato pričakujemo, da jih država kot take tudi prizna in upošteva in nas ne poskuša prepričevati, da bi bila s tem že v celoti izpolnjena odločba Ustavnega sodišča in da bi bili na ta način minimalni življenjski stroški otrok dejansko v celoti izvzeti iz obdavčitve.

Analiza sprejetega zakona o dohodnini z vidika olajšav za otroke

Državni zbor je v aprilu 2004 sprejel nov zakon o dohodnini, ki prinaša spremembe za vse zavezance. V priloženem dokumentu na kratko predstavljamo učinke teh sprememb.

četrtek, 08. april 2004

Družinska pobuda in MF sklenila dogovor glede zakona o dohodnini

Slovenski javnosti so dobro znana prizadevanja Družinske pobude, da bi dosegla, da se v novem zakonu o dohodnini položaj družin z več otroki ne bi poslabšal. Na anomalije v predlogu zakona smo MF opozorili že avgusta lani, javnost pa konec septembra lani. MF je svoj prvotni predlog postopno nekoliko izboljšalo, vendar bi tudi zadnja različica, ki jo je 1.4.2004 sprejel Odbor DZ za finance in monetarno politiko za večje družine pomenil pomembno poslabšanje davčnega položaja.

Zato smo v Družinski pobudi v konec prejšnjega tedna začeli zbirati podpise za vložitev pobude za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o dohodnini.

Na referendumu bi volivci DZ predpisali, da v novem zakonu o dohodnini:

  1. Zagotovi dosledno izpolnitev zahtev odločbe US v zvezi z olajšavami za vzdrževane otroke.
  2. Zagotovi, da se olajšava za vzdrževane otroke za nobenega otroka ne bo znižala pod raven, ki jo zagotavlja veljavni zakon o dohodnini.
  3. Da se olajšave in lestvica za odmero dohodnine še naprej usklajujejo z rastjo povprečne plače.

Odziv ljudi po vsej Sloveniji je bil izreden, tako da smo imeli že v začetku tega tedna okrog 2.000 podpisov, do včeraj pa že preko 5.000. Kot končni rok za zbiranje podpisov smo postavili prihodnji torek, kar pomeni, da bo skupno število še precej večje.

Na podlagi te očitne volje ljudi, da se predlog zakona mora popraviti, smo se v sredo popoldne in danes zjutraj na MF sestali na pogajalskem sestanku predstavniki Družinske pobude, minister za finance dr. Dušan Mramor, državna sekretarka Milojka Kolar ter svetovalec predsednika vlade Borut Franjga.

Na današnjem sestanku smo se dogovorili:

  1. Da bodo olajšave za vzdrževane otroke urejene po naslednji lestvici:
    1. za prvega otroka 474.900 SIT,
    2. za drugega otroka za 41.300 SIT več kot za prvega,
    3. za vsakega naslednjega za 172.000 SIT več kot za predhodnega.
      V primerjavi z veljavno ureditvijo to pomeni, da se bo olajšava za vsakega otroka nekoliko povečala. Od drugega otroka naprej bo tudi progresivnost malenkost večja kot v veljavni ureditvi.
  2. Da se v okviru posebne olajšave za nekatere namene lahko kot olajšava uveljavlja tudi izdatke, ki jih zavezanec nameni za izobraževanje svojih otrok.

V primerjavi s celotno referendumsko zahtevo smo v Družinski pobudi pri pogajanjih veliko popustili, kljub temu pa ocenjujemo da smo sklenili za dane razmere in možnosti primeren kompromis.

Družinska pobuda in MF sklenila dogovor glede zakona o dohodnini

Slovenski javnosti so dobro znana prizadevanja Družinske pobude, da bi dosegla, da se v novem zakonu o dohodnini položaj družin z več otroki ne bi poslabšal. Na anomalije v predlogu zakona smo MF opozorili že avgusta lani, javnost pa konec septembra lani. MF je svoj prvotni predlog postopno nekoliko izboljšalo, vendar bi tudi zadnja različica, ki jo je 1.4.2004 sprejel Odbor DZ za finance in monetarno politiko za večje družine pomenil pomembno poslabšanje davčnega položaja.

Zato smo v Družinski pobudi v konec prejšnjega tedna začeli zbirati podpise za vložitev pobude za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o dohodnini.

Na referendumu bi volivci DZ predpisali, da v novem zakonu o dohodnini:

1. Zagotovi dosledno izpolnitev zahtev odločbe US v zvezi z olajšavami za vzdrževane otroke.

2. Zagotovi, da se olajšava za vzdrževane otroke za nobenega otroka ne bo znižala pod raven, ki jo zagotavlja veljavni zakon o dohodnini.
3. Da se olajšave in lestvica za odmero dohodnine še naprej usklajujejo z rastjo povprečne plače.

Odziv ljudi po vsej Sloveniji je bil izreden, tako da smo imeli že v začetku tega tedna okrog 2.000 podpisov, do včeraj pa že preko 5.000. Kot končni rok za zbiranje podpisov smo postavili prihodnji torek, kar pomeni, da bo skupno število še precej večje.

Na podlagi te očitne volje ljudi, da se predlog zakona mora popraviti, smo se v sredo popoldne in danes zjutraj na MF sestali na pogajalskem sestanku predstavniki Družinske pobude, minister za finance dr. Dušan Mramor, državna sekretarka Milojka Kolar ter svetovalec predsednika vlade Borut Franjga.


Na današnjem sestanku smo se dogovorili:

1. Da bodo olajšave za vzdrževane otroke urejene po naslednji lestvici:

1. za prvega otroka 474.900 SIT,
2. za drugega otroka za 41.300 SIT več kot za prvega,
3. za vsakega naslednjega za 172.000 SIT več kot za predhodnega. V primerjavi z veljavno ureditvijo to pomeni, da se bo olajšava za vsakega otroka nekoliko povečala. Od drugega otroka naprej bo tudi progresivnost malenkost večja kot v veljavni ureditvi.
2. Da se v okviru posebne olajšave za nekatere namene lahko kot olajšava uveljavlja tudi izdatke, ki jih zavezanec nameni za izobraževanje svojih otrok.

V primerjavi s celotno referendumsko zahtevo smo v Družinski pobudi pri pogajanjih veliko popustili, kljub temu pa ocenjujemo, da smo sklenili za dane razmere in možnosti primeren kompromis.

ponedeljek, 05. april 2004

Povabilo predsedniku vlade na pogajanja

Spoštovani gospod predsednik mag. Anton Rop!

Starši smo naveličani podcenjevalnega in poniževalnega odnosa vaše vlade ter še posebej Ministrstva za finance do nas in našega starševskega dela, ki se v zadnjih nekaj mesecih najbolj kaže v razpravi o predlogu zakona o dohodnini.

Že nekaj mesecev (ministra za finance dr. Dušana Mramorja smo na anomalije v predlogu zakona o dohodnini prvič povsem brez javnosti opozorili že avgusta lani) si z argumentirano razpravo prizadevamo za odpravo nekaterih najbolj kričečih anomalij v predlogu zakona o dohodnini, vendar doslej na vladni strani za to ni bilo pravega posluha. Zato smo bili prisiljeni poseči še po zadnjem sredstvu, ki ga v demokratični ureditvi ljudstvo lahko uporabi, da oblast pripravi do tega, da mu prisluhne (tudi na to možnost smo tako Vas kot ministra za finance opozorili že pred nekaj tedni). V petek smo v društvu začeli zbirati podpise za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o dohodnini in samo nekaj odstotkov članov, ki so že poslali zbrane podpise, je v pičlih treh dneh zbralo skoraj 2.000 podpisov, glavnino podpisov pa pričakujemo še v naslednjih dneh.

Na referendumu bi volivci DZ predpisali, da v novem zakonu o dohodnini:

1. Zagotovi dosledno izpolnitev zahtev odločbe US v zvezi z olajšavami za vzdrževane otroke.
2. Zagotovi, da se olajšava za vzdrževane otroke za nobenega otroka ne bo znižala pod raven, ki jo zagotavlja veljavni zakon o dohodnini.
3. Da se olajšave in lestvica za odmero dohodnine še naprej usklajujejo z rastjo povprečne plače.

Kot vidite, je referendumsko vprašanje (tule je seveda predstavljeno v neformalni obliki) sestavljeno tako, da bi njegova uresničitev koristila prav vsem zavezancem za dohodnino, tako da večjih težav pri zbiranju 40.000 podpisov ne bi smeli imeti, še posebej ker bi gotovo tudi marsikatera stranka z veseljem gradila svojo promocijo na sodelovanju pri takem projektu.

Vendar pa v Družinski pobudi nismo politiki in ne potrebujemo političnih ali predvolilnih točk, tako da smo vedno lahko odprti za pogovore in iskanje skupnih rešitev. Zato Vas vabimo, da se še ta teden sestanemo z Vami (povabite lahko seveda tudi ministra za finance) in ugotovimo, če lahko najdemo skupno rešitev in se izognemo referendumu, ki je za državo draga in zamudna pot reševanja problemov, ki jih je po našem trdnem prepričanju možno rešiti tudi drugače.

Da se boste na sestanek laže pripravili, Vam sporočamo še to,

1. da se glede 1. točke lahko pogovarjamo o načinu in rokih za popolno uresničenje te zahteve US, saj starši razumemo težak položaj javnih financ in smo pripravljeni pristati na postopno uresničitev odločbe US, pa čeprav na to čakamo že sedem let (upamo, da vam je že jasno, da obstoječi vladni predlog zakona te zahteve US ne uresničuje),
2. da pri 2. točki pogajanja niso možna in mora biti uresničena v celoti, saj v njej zahtevamo le ohranitev obstoječega (glejte naš amandma k 109. členu),
3. pri ostalih točkah smo odprti za pogovore in kompromise v vseh možnih smereh.

Prepričani smo, da imamo tako še dovolj prostora za rešitev, ki bi bila za proračun bistveno ugodnejša kot bi bilo izglasovanje celotnega referendumskega vprašanja na referendumu, hkrati pa bo zagotovila tudi to, da bo zakon vsaj do neke mere izpolnjeval to, kar mu v javnosti predstavniki MF pripisujejo že zdaj, namreč globalno razbremenitev vseh zavezancev.

Na sestanku pričakujemo sklenitev pisnega sporazuma, ki ga bomo po sestanku skupaj z Vami predstavili javnosti. Če do sporazuma ne bo prišlo, bomo javnosti morali pač povedati, zakaj ne in da bomo pač šli še na en referendum.

Vaš odgovor s predlaganim krajem in časom sestanka (zavedamo se natrpanosti vašega urnika, zato izbiro kraja in časa prepuščamo vam) pričakujemo v najkrajšem možnem času na elektronski naslov ali GSM številko, ki ju najdete v glavi tega dopisa. Glede na to, da bo druga obravnava na dnevnem redu DZ v četrtek, pričakujemo, da se bomo sestali še pred tem datumom.

V upanju, da se bomo v kratkem srečali ter našli za vse sprejemljive in dobre rešitve, Vam želimo lep in miren dan!

Za Družinsko pobudo Tomaž Merše, predsednik

petek, 02. april 2004

Poročilo s seje odbora DZ za finance in monetarno politiko

Minister Mramor vztraja pri zniževanju olajšav za otroke in končno priznava, da nova dohodnina v resnici že na kratek rok (4 leta) pomeni postopno povečevanje davkov in ne razbremenjevanja zavezancev


Seja Odbora DZ za finance in monetarno politiko

V četrtek, 1.4. je bila seja Odbora DZ za finance in monetarno politiko, na kateri so člani odbora obravnavali predloge amandmajev k predlogu zakona o dohodnini. Na seji je sodeloval tudi predsednik Družinske pobude, Tomaž Merše.

Na seji se je minister Mramor še enkrat izkazal kot nasprotnik družin saj je odločno nasprotoval ohranitvi olajšav za vzdrževane otroke vsaj na ravni veljavnega zakona. Člani odbora iz vladajočih strank brez SLS so soglasno zavrnili predloga amandmaja poslanskih skupin SDS in NSi, po katerem bi se olajšave za vzdrževane otroke v primerjavi z veljavno ureditvijo kar precej povečale. Predlog bi bil sicer dobrodošel, vendar zaradi svoje visoke cene ni imel možnosti za sprejem. Bolj smo lahko razočarani nad tem, da je bil enako zavrnjen tudi predlog amandmaja Družinske pobude, ki predvideva le ohranitev olajšav od drugega otroka naprej na enaki ravni kot v veljavnem zakonu. Ta predlog bo predvidoma dobil še eno priložnost, saj je dr. Andrej Bajuk napovedal prevzem tega amandmaja in njegovo vložitev na seji zbora. Zavrnjen je bil tudi amandma poslanske skupine SLS, ki sicer ne bi bil povsem ustrezna rešitev problema, a še vedno boljši od predloga poslanskih skupin LDS in ZLSD, ki sta od tretjega otroka naprej predlagali a polovico nižjo progresivnost, kot velja danes in kakršno zahtevamo v Družinski pobudi. Ta amandma je bil sprejet, kar pomeni, da se predlog zakona postopno le izboljšuje, hkrati pa bo tudi v tretji obravnavi še možnost za sprejem še boljše rešitve. Zato je še posebej pomembno, da za našo pobudo zberemo čim več podpisov (po možnosti vsaj nekaj tisoč ali celo 10.000).

V razpravi o usklajevanju olajšav in lestvice z odmero dohodnine, je minister Mramor vsaj posredno končno le priznal, da izračuni Družinske pobude o postopnem povečevanju davčne obremenitve držijo, čeprav sta tako državna sekretarka Kolarjeva kot državna podsekretarka Ferleževa v javnosti to doslej zanikali. Zdaj je povsem jasno, da predlog zakona za večino prinaša le kratkotrajno razbremenitev in potem vsako leto postopno povečevanje stopnje obdavčitve, tako da bomo že v četrtem letu veljavnosti zakona vsi plačevali več dohodnine kot bi je plačevali, če bi se olajšave in lestvica za odmero dohodnine še naprej usklajevale z rastjo povprečne plače in ne z rastjo inflacije, kot predlaga vlada.

sreda, 31. marec 2004

Pobuda za razpis referenduma o zakonu o dohodnini

Za otrokom naklonjeno dohodnino!
Proti odiranju družin!
Za trajno razbremenitev vseh zavezancev!


Gotovo že veste, da v Državnem zboru poteka obravnava predloga zakona o dohodnini. Vladni predlog bi brez ustreznih dopolnil pomenil vzpodbudo za odločanje za družine z le po enim otrokom, saj bi družino z dvema otrokoma razbremenil manj, kot če bi pri enakih dohodkih imela le enega. Če bi pri enakih dohodkih imela tri otroke, ne bi bila sploh nič razbremenjena, če bi jih imela še več, pa bi morala po novem plačevati bistveno več dohodnine kot danes. Po tem predlogu bi torej bili vsi starši z več kot enim otrokom v primerjavi s tistimi z enim očitno prikrajšani, saj bi zgolj zaradi »prevelikega« števila otrok dobilo manj, kot če bi imeli manj otrok, ali pa bi morali celo še več plačevati, pri čemer bi veljalo, da več ko ima družina otrok, bolj bi se ji položaj poslabšal. Po predlogu MF bi se namreč olajšava za prvega otroka nekoliko zvišala, za vse naslednje pa bi se znižala.

V Družinski pobudi temu že več mesecev odločno nasprotujemo, kar ste lahko opazili tudi v medijih. Pripravili smo amandmaje, s katerimi bi odpravili navedene anomalije v predlogu zakona. Na vse poslanske skupine, predsednika Državnega zbora ter Odbor za finance in monetarno politiko smo naslovili prošnjo, da predlog zakona dopolnijo z ustreznimi amandmaji. Za zdaj še ne vemo, ali bodo v drugi obravnavi ti ali enakovredni amandmaji sprejeti ali ne. Ker bo med drugo in tretjo obravnavo v DZ zelo malo časa, se moramo starši že v naprej pripraviti tudi to možnost, da bi DZ naše zahteve preprosto zavrnil in sprejel vladni predlog.

Zato smo pripravili pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, s katerim bi v tem primeru volivci DZ predpisali, kako mora v zakonu o dohodnini urediti področje davčnih olajšav za vzdrževane otroke, da bo izpolnjena odločba Ustavnega sodišča, ki določa, da morajo biti minimalni življenjski stroški otrok v celoti izvzeti iz obdavčitve, da se olajšava za nobenega otroka ne bo znižala pod raven, ki je določena v veljavnem zakonu o dohodnini, in da se tako olajšave kot lestvica za odmero dohodnine še naprej usklajujejo z rastjo povprečne plače in ne z rastjo inflacije, kot predlaga vlada. Z zadnjo točko bomo dosegli, da bo razbremenitev zavezancev, o kateri veliko govorijo predstavniki MF, ostala trajna in ne le začasna, kot bi bila po njihovem predlogu, po katerem bi vsi že po štirih letih plačevali več dohodnine kot po veljavnem zakonu.

Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi je potrebno za razpis referenduma najprej vložiti pobudo za razpis referenduma, podprto s podpisi vsaj 1000 volivcev. Če bo podpisov še več, bo njihov vpliv še večji in bomo starši dokazali, da mislimo resno. Zato je tukaj na voljo obrazec, ki so ga lahko natisnete in med prijatelji somišljeniki poberete podpise.

Prosimo vas, da v čim krajšem času poskusite v svojem okolju, družini, med sorodniki, prijatelji in znanci, kjerkoli lahko nagovorite starše in družine, zbrati čim več podpisov podpore tej pobudi, ter nam izpolnjene obrazce pošljete na naslov društva, ki je zapisan v glavi vsakega obrazca. Referendumska pobuda mora biti vložena najkasneje pred začetkom tretje obravnave zakona, ki bo predvidoma 19.4., zato moramo obrazce s podpisi dobiti vsaj nekaj dni pred tem datumom. Prosimo vas, da nam podpise, ki jih boste zbrali že v prvih nekaj dneh (ta konec tedna), kar takoj pošljete, da bomo videli, kako hitro poteka zbiranje in se bomo laže odločali o nadaljnjih korakih. Potem zbirajte podpise še do prihodnjega konca tedna in vse zbrane podpise pošljite na naslov društva najkasneje v ponedeljek 12.4. ali v torek, 13.4. Obrazce lahko poljubno razmnožujete in fotokopirate. Če jih želite dobiti več, nas pokličite (GSM številka je v glavi dopisa) ali nam pišite na elektronski naslov (tudi ta je v glavi dopisa), in vam jih bomo poslali.

Če se ne bomo vsi skupaj dovolj potrudili, bomo lahko izgubili pomembno pravico družin, saj se je pokazalo, da bomo imeli le tiste pravice, za katere se bomo potrudili in si jih izborili. Prav od vsakega izmed nas je odvisno, koliko podpisov bomo zbrali in ali jih bo dovolj, da bomo dosegli ustrezno izboljšanje predloga zakona. Dokažimo, da starši kljub velikim obremenitvam in časovni stiski znamo stopiti skupaj in se potruditi za svoje pravice. Da si ne dovolimo, da nas bo vlada obravnavala kot drugorazredne državljane, ki ob splošnem davčnem razbremenjevanju drugih zavezancev brez besed sprejemamo še večje obremenitve kot doslej in mirno požremo, če smo le zaradi večjega števila otrok razbremenjeni manj kot drugi.

Na obrazcih za zbiranje podpisov je referendumsko vprašanje napisano v precej drobnem tisku, zato ga tukaj navajamo še enkrat:

_______________________________________________________________________

REFERENDUMSKO VPRAŠANJE:

Ali ste za to, da se v zakonu o dohodnini, ki je v DZ v zakonodajnem postopku pod kratico ZDoh – 1 in oznako EPA 1088 – III, uredi:

1. Da ureditev olajšav za vzdrževane otroke zagotavlja dosledno uresničitev odločbe Ustavnega sodišča (Dokument US 18067, objavljen v Uradnem listu št. 68/96), ki pravi, da: »so določbe Zakona o dohodnini v neskladju z Ustavo, kolikor ne izvzemajo v celoti od obdavčenja tistih zneskov, ki jih roditelj mora nameniti preživljanju svojega otroka, da bi bil le-temu zagotovljen življenjski minimum.«
2. Da se olajšava za vzdrževane otroke za nobenega otroka ne zniža pod raven, ki je določena v veljavnem zakonu o dohodnini.
3. Da se olajšave za vzdrževane otroke, splošna olajšava in lestvica za odmero dohodnine usklajujejo z rastjo povprečne plače v letu, za katero se odmerja davčna obveznost, kakor je to določeno v veljavnem zakonu o dohodnini.


Obrazec za zbiranje podpisov

četrtek, 05. februar 2004

Odgovor na članek v delu 4.2.2004

V članku na temo predloga nove dohodnine, ki je bil v Delu objavljen dne 4.2.2004, so bile zapisane nekatere izjave državne sekretarke Milojke Kolar, ki neposredno diskreditirajo tako mene kot moje strokovno delo na področju družinske politike.

Tako je Milojka Kolar izjavila, da "Kar predlaga Družinska pobuda, bi koristilo samo tistim, ki imajo visoke dohodke in štiri ali več otrok." Ker Ministrstvo za finance (MF) predlaga, da bi se davčna olajšava za vse otroke od drugega otroka naprej znižala, Družinska pobuda pa predlaga, da bi ostala enaka kot danes, je očitno, da bi naši predlogi koristili vsem družinam, ki imajo vsaj dva otroka. Olajšave po našem predlogu bi npr. za tri otroke lahko v celoti izkoristile družine, v katerih vsak izmed staršev zasluži vsaj malo več kot polovico povprečne plače. In to na ji bili po mnenju državne sekretarke visoki dohodki, zaradi katerih bi morale biti te družine za približno 40.000SIT manj razbremenjene, kot bi bile, če bi pri enakih dohodkih imele le enega ali dva otroka?!.

Milojka Kolar je brez prepričljivih argumentov izjavila tudi to, da so moje predpostavke o tem, da se bo po novem predlogu stopnja obdavčitve vsako leto nekoliko povečala, nerealne, saj po njenem ne gre pričakovati, da bi povprečna plača rasla hitreje kot inflacija. To njeno pričakovanje je zares zaskrbljujoče, saj bi nekoliko poenostavljeno povedano pomenilo napoved recesije. Na srečo statistični podatki govorijo drugače, saj po doslej znanih podatkih tudi za leto 2003, v katerem se je inflacija precej znižala in je že prišlo do deindeksacije plač v javnem sektorju, lahko sklepamo, da se je tudi v tem letu nadaljeval trend preteklih let, ko je povprečna plača za približno 3 odstotne točke prehitevala inflacijo. Poleg tega pa moja trditev, da bomo po vladnem predlogu zakona že čez štiri leta plačevali več dohodnine kot po veljavnem zakonu, drži, tudi če bi povprečna plača inflacijo prehitela le za 2 odstotni točki. Če bi bila razlika še manjša, bi začeli več dohodnine plačevati leto ali dve kasneje. Seveda bi se stopnja obdavčitve tudi po tem še naprej povečevala. To pomeni, da bi naša zahteva po usklajevanju tako olajšav kot lestvice za odmero dohodnine še naprej s povprečno plačo, koristila prav vsem zavezancem.

Njena izjava, da bodo na MF ob prehodu na euro vse še enkrat preračunali, zame ob dosedanjih izkušnjah z MF nikakor ne deluje tolažilno, ampak pomeni, da bomo morali takrat spet pozorno spremljati, kako bodo računali, da ne bomo morda izgubili še več.

Čeprav splošna olajšava in olajšave za vzdrževane otroke delujejo na povsem enak način, Milojka Kolar pri splošni olajšavi zagovarja tezo, da je treba njene učinke gledati v primerjavi z dohodkom, učinke olajšav za vzdrževane otroke pa obravnava nominalno. Tako hudega strokovnega spodrsljaja si na svojem mestu res ne bi smela dovoliti.

Izjava, da bi družinska dohodnina pomenila predvsem spravljanje žensk z več otroki nazaj za štedilnike, si zaradi svoje omejenosti komaj zasluži komentar. A vendar bi rad dodal, da bi z družinsko dohodnino dosegli le to, da družine, v katerih se eden izmed staršev odloči za krajši delavnik ali pa za nekaj časa ni zaposlen, ne bi pri enakih dohodkih plačevale več dohodnine kot družne, v katerih sta zaposlena oba starša. Morebiten izpad dohodkov proračuna bi v tem primeru zlahka nadoknadili z učinkovitejšim preprečevanjem zlorab družinskih prejemkov skozi navidezno samohranilstvo in prikrivanjem dejanskih dohodkov, do katerega so na MF že dolgo izredno tolerantni.

Tomaž Merše

Pojasnila MF in naši komentarji

MF je v zvezi z različnimi pripombami na predlog zakona o dohodnini pripravilo pojasnilo, v katerem je kar nekaj zavajajočih, polresničnih in neresničnih trditev in navedb. V Družinski pobudi smo kar med besedilo MF dodali svoje odgovore in komentarje na trditve MF.

Naši komentarji so vrinjeni med besedilo MF in so obarvani modro.

sreda, 04. februar 2004

Naša analiza davčne reforme, ki jo je predlagala vlada

Vlada bi na dolgi rok vsem povečala davke, družine pa bi oskubila takoj.

V Družinski pobudi smo pripravili analizo davčne reforme, ki jo je predlagala vlada.

Vlada bi na dolgi rok vsem povečala davke, družine pa bi oskubila takoj

Povzetek
Vlada je v mesecu decembru sprejela predlog zakona o dohodnini in ga tik pred prazniki poslala v DZ. V predstavitvah predloga javnosti so predstavniki Ministrstva za finance (MF) natrosili kar nekaj neresnic in marsikaj zamolčali ter tako v javnosti ustvarili vtis, da je predlog boljši in za zavezance ugodnejši, kot v resnici je. V tem dokumentu bomo na kratko razkrili nekatere stvari, ki jih predstavniki MF raje zamolčijo, ali pa jih predstavijo tako izkrivljeno, da poslušalca povsem zavedejo.

Ob začasni razbremenitvi večine krepko povečanje davkov večjim družinam
Predlog zakona z vidika družin vsebuje skoraj vse slabosti, o katerih smo že v mesecu septembru govorili na tiskovni konferenci. Ko minister na veliko govori o globalni razbremenitvi vseh zavezancev, v resnici ponuja predlog, ki bi družinam z več otroki bistveno povečal davke.
Tako se je minister podpisal pod stavek v obrazložitvi zakona »posebna olajšava za otroke bo pomembno povečana, in sicer bo določena približno na ravni minimalnih življenjskih stroškov...«, čeprav bi se po vladnem predlogu olajšava povečala le za prvega otroka, za vse ostale pa bi se zmanjšala. Predlog sicer uvaja minimalno progresivnost davčnih olajšav za otroke, vendar je ta v primerjavi z veljavno ureditvijo tako rekoč zanemarljivo nizka (za vsakega naslednjega otroka namesto za današnjih 5% povprečne plače le še za 1% povprečne plače). Tako bi tudi ta predlog največ vzel družinam z več otroki (več ko ima družina otrok, več bi izgubila) in dal predvsem zavezancem brez otrok in z enim otrokom, pri čemer velja, da višji ko so dohodki takega zavezanca, več bi pridobil. Primer: Zavezanec z enim otrokom in dohodkom v višini 5 povprečnih plač bi po tem predlogu pridobil skoraj 200.000 letno, medtem ko bi zavezanec z dvema petinama njegovih dohodkov in šestimi otroki ravno toliko izgubil. Nekatere družine z več otroki bi izgubile tudi več kot celoten mesečni prihodek.
Zakaj na MF mislijo, da je ravno staršem več otrok potrebno plače znižati, medtem ko bi jih vsem ostalim nekoliko zvišali?!

Na dolgi rok prinaša predlog predvsem povečanje davkov
Čeprav MF na veliko prikazuje, kako naj bi predlagano povečanje splošne olajšave in olajšave za prvega otroka znižalo prihodke proračuna in razbremenilo zavezance, razmeroma preprosta analiza pokaže, da bi bilo ob sprejemu njihovega predloga to znižanje le kratkoročno. Ker bi se po njihovem predlogu lestvica za odmero in olajšave namesto z rastjo povprečne plače usklajevale z rastjo življenjskih stroškov, bi se učinki večje splošne olajšave v primerjavi z veljavno ureditvijo že v nekaj letih popolnoma izničili. Izračun pokaže, da bi ob nadaljevanju trendov zadnjih štirih let v povprečju vsi že po štirih letih začeli plačevati več dohodnine kot po danes veljavnem zakonu. Ta obremenitev bi tudi potem vsako leto še naprej naraščala. To pomeni, da je vladno govorjenje o razbremenitvi le ceneno zavajanje, saj predlog zakona v primerjavi z danes veljavnim na dolgi rok vsem povečuje davke in nikogar ne razbremenjuje.

Zato takšen zakon odločno zavračamo in zahtevamo:
  1. Da se predlog zakona dopolni s takšno progresivno lestvico davčnih olajšav, ki bo zagotavljala, da se olajšave za otroke iz večjih družin v primerjavi s sedanjimi ne bodo zmanjšale oz. da ne bo prišlo do zniževanja že uveljavljenih pravic družin.
  2. Da se lestvica za odmero dohodnine in vse davčne olajšave še naprej usklajujejo z rastjo povprečne plače in ne z rastjo življenjskih stroškov.
  3. Da se uvede možnost družinske dohodnine (po zgledu nemškega modela), s čimer bo zagotovljeno, da bodo družine z enako visokimi skupnimi dohodki ne glede na strukturo teh dohodkov plačevale približno enako visoko dohodnino. Danes namreč pri enakih skupnih dohodkih družina, v kateri celoten dohodek zasluži le eden izmed staršev, plača bistveno več dohodnine kot družina, v kateri vsak izmed staršev zasluži polovico tega dohodka.
MF vztraja pri zavajanju glede družinskih prejemkov
Čeprav so vsi zakoni, ki jih je sprejel DZ, preko Interneta vsakomur dostopni in tako lahko vsakdo brez večjih težav ugotovi, da se npr. ureditev otroškega dodatka že od leta 1999 ni spreminjala, in smo to pojasnili tudi predstavnikom MF, le-to še kar vztraja pri svojih neresničnih in zavajajočih trditvah, da naj bi »se direktni transferji, predvsem v obliki otroških dodatkov družinam v skladu z ZSDP, ki se uporablja od 1.1.2002 dalje, v splošnem povečali.«

Neprimeren izračun minimalnih življenjskih stroškov otroka
MF kot podlago za določitev višine olajšave za prvega otroka še vedno uporablja izračun, za katerega je njegova soavtorica dr. Nada Stropnik že leta 2002 v intervjuju za časopis Delo jasno povedala, da tako izračunani stroški pokrivajo le stroške kratkoročnega preživetja, na daljši rok (starši smo po ustavi dolžni vzdrževati svoje otroke kar precej let) pa niti življenjskega minimuma. Kljub jasnemu opozorilu na resno strokovno napako, niso na MF na tem področju storili nič.

Več o tem... (celoten članek)