ponedeljek, 26. oktober 2009

Dan družin

V soboto, 24.10.2009 je bil na Prešernovem trgu v Ljubljani prvi shod družin z naslovom »Dan družin«. Namen shoda je bilo pričevanje za zakonsko zvezo kot zvezo med možem in ženo ter družino kot skupnost matere, očeta in otrok.

Pred začetkom shoda so organizatorji idejo, program in ozadje shoda predstavili na tiskovni konferenci. Udeležili so se je novinarji verskega tiska, STA, Demokracije in uredništva verskega programa TV Slovenija. Ostalim medijem se dogodek očitno ni zdel vreden obiska in poročanja.

Idejo in levji delež pri pripravi shoda so nosili člani gibanja Neokatehumenska pot, pridružili pa so se jim še mnoga druga gibanja, združenja, društva (tudi Družinska pobuda)... Na shodu se je zbralo približno 3000 ljudi, po nekaterih ocenah celo 4000. Slovenska prizadevanja za ohranitev zakonske zveze in družine, kot ju poznamo danes, so prišli podpret tudi mnogi udeleženci iz sosednjih držav.

Program shoda je bil sestavljen in glasbenih točk in pričevanj družin. Zbrane so nagovorili vodja organizacijskega odbora dr. Jožef Medved, predstavnik Evangeličanske cerkve, nadškof dr. Anton Stres ter še nekateri gostje.

Ob zaključku shoda je bila prebrana peticija »Za družino in otrokove pravice«, ki jo je že na licu mesta podpisalo približno 1200 ljudi, mnogi pa so podpisne liste odnesli še domov, da bodo peticijo lahko podpisali tudi drugi. Podpisovanje je možno tudi na internetu na naslovu http://www.ipetitions.com/petition/druzina/.

Delček dogajanja si lahko ogledate na priloženih fotografijah in video posnetkih.


Tomaž Merše


DanDruzine

nedelja, 25. oktober 2009

Peticija »Za družino in pravice otrok!«

Vlada je 21.9.2009 v javno razpravo poslala predlog Družinskega zakonika, v katerem radikalno spreminja koncept zakonske zveze in družine v Sloveniji. Z določitvijo, da zakonsko zvezo lahko skleneta tudi osebi istega spola, predlog zakona omogoča, da bodo otroke lahko posvojile oz. sprejele v rejništvo tudi skupnosti oseb istega spola. V trdnem prepričanju, da je družina kot skupnost moža, žene in otrok temeljna vrednota naše prihodnosti in največja otrokova korist, v predlogu Družinskega zakonika od Vlade zato zahtevamo:

  1. ohranitev zakonske zveze kot z zakonom urejene skupnosti moža in žene, katere pomen je v oblikovanju družine;
  2. ohranitev družine kot življenjske skupnosti očeta, matere in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo;
  3. spoštovanje pravice otrok, da so sprejeti v rejništvo oz. so posvojeni v urejeno skupnost moža in žene;
  4. odpravo diskriminacije poročenih zakoncev na področju dodeljevanja socialne pomoči, vrtcev, socialnih stanovanj itd.;
  5. pomoč družinam v Sloveniji, predvsem tistim, ki so se zaradi gospodarske krize znašle v težavah;
  6. da mladim omogoči ustrezno pripravo na zakonsko in družinsko življenje.

Od Vlade pričakujemo, da bo krepila in ohranjala vrednoto zakonske zveze in družine, še posebno v času gospodarske krize, ki vse bolj ogroža blagostanje in socialni mir v Sloveniji.

To peticijo lahko podpišete na spletnem naslovu  www.ipetitions.com/petition/druzina/

Civilna iniciativa »Za družino in pravice otrok«

petek, 16. oktober 2009

Dan družine – 24.10. shod družin za ohranitev veljavnega pojmovanja zakonske zveze in družine

Vabimo vas na shod družin z naslovom Dan družin v soboto 24.10.2009 od 14h do 16h na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Kot verjetno že veste, je MDDSZ pripravilo predlog Družinskega zakonika, ki radikalno spreminja pojmovanje zakonske zveze in družine. Zakonska zveza  po tem predlogu ne bo več utemeljena na svoji temeljni vlogi in poslanstvu, ampak postaja nekako sama sebi namen in služi zgolj za opredelitev pravnih razmerij med osebama poljubnega spola, ki skleneta tako zvezo. Poleg tega radikalno spreminja sistem posvojitev otrok, saj bi po tem predlogu otroka lahko posvojili tudi pari v zunajzakonski zvezi, registrirane istospolne partnerske skupnosti in celo neregistrirane oziroma zunajzakonske istospolne partnerske skupnosti.

Na javni predstavitvi mnenj o predlogu zakonika v DZ v ponedeljek, 12.10.2009, se je pokazalo, da tem predlogom nasprotuje širok krog civilne družbe in veliko strokovnjakov (ker njihovo delo večinoma financira država, se javno ne upajo izpostaviti in zato slišimo le glas tistih strokovnjakov in »strokovnjakov«, ki so sodelovali pri pripravi predloga in ga seveda podpirajo). Velika dvorana DZ je bila povsem polna (tudi balkon) in velika večina izmed 38 razpravljavcev zelo različnih usmeritev in nazorov je bila do predloga kritična in je nasprotovala zgoraj omenjenim predlaganim rešitvam, naše razprave pa so bile pospremljene z gromkimi aplavzi, ki so pričali o tem kako veliko število ljudi je prišlo izrazit nasprotovanje predlaganim rešitvam in podporo ohranitvi vrednote zakonske zveze med možem in ženo ter družine kot življenjske skupnosti staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. No, iz medijskih poročil to vzdušje in razmerje med zagovorniki in nasprotniki predloga žal ni bilo razvidno.

Predlagatelji zakonika vse argumente preprosto ignorirajo in vztrajajo pri svojih predlogih ter napovedujejo, da jih bodo na vsak način poskusili uresničiti.

V podporo družini in zakonski zvezi, kot jo razumemo danes, bo v soboto, 24.10.2009 ob 14h na Prešernovem trgu v Ljubljani shod družin z naslovom Dan družin. Organizatorji napovedujejo zanimiv program, vsi udeleženci pa bomo pričevali za družino in s svojo prisotnostjo podprli prizadevanja vseh, ki se trudimo za ohranitev veljavnega pojmovanja zakonske zveze in družine. Tam bomo predvidoma tudi podpisovali peticijo v ta namen.

Zato vas vabimo in prosimo, da si rezervirate čas in v soboto, 24.10. ob 14h pridete na Prešernov trg v Ljubljani ter pokažete, da vam ni vseeno. Prepričani smo, da vas čaka lepo doživetje v druženju družin in zanimivem programu, pa še nekaj dobrega boste naredili.

Več o programu se bo v naslednjih dneh dalo prebrati na http://www.neokatehumenskapot.com/srecanje.html.

četrtek, 15. oktober 2009

Pripombe družinskega terapevta in psihologa dr. Bogdana Žorža na novi družinski zakonik

Posebej objavljamo tudi mnenje priznanega psihologa in terapevta Bogdana Žorža, s katerimi se Družinska pobuda v celoti strinja in jih podpira.
**********************************************
2.člen: družina je preohlapno opredeljena. Do sedaj smo govorili o popolni, nepopolni, enostarševski,
dopolnjeni, razširjeni … družini. Bo odslej to po tem zakonu nedopustno, bo veljalo kot nestrpnost, …. To bi
lahko pričakovali! Bodo statistične raziskave še smele to raziskovati, če je vse preprosto »družina«'
3. člen: Zunajzakonska skupnost je »dalj časa trajajoča zveza…« Kaj pomeni »dalj časa«: več ur, več dni,
več mesecev, let? Določba prinaša nejasnost, bo povzročala pravne spore in zmedo! Potrebno bi bilo to
jasneje opredeliti!
7.člen: Ta člen prepoveduje telesno kaznovanje. To je licemersko dejanje všečnosti trenutnim modnim
trendom. Poleg tega, da nimamo možnosti nadzora nad izvajanjem tega ukrepa, se postavljata še dve
ključni vprašanji:
- Prvo je vprašanje kriterijev za to, kaj je »telesno kaznovanje«, še posebej, ker je zakonik ta pojem razširil
na »vse oblike«.
- Drugo je zame kriminalno nedopustna brezbrižnost do vseh drugih oblik nasilja (ne samo ko gre za
kaznovanje), čustvenega, socialnega, duhovnega … Ali to pomeni, da vse to s tem zakonikom
legaliziramo???
24. člen: Zakonske zveze ne moreta skleniti sorodnika v ravni črti in niti sorodnika v stranski črti do četrtega
kolena. Kako je pa z izvenzakonsko skupnostjo, ki jo zakon izenačuje z zakonsko v vseh pogledih, razen
samega obreda?
27. člen: Za spregled mladoletnosti pri sklepanju zakonske zveze je pristojno sodišče. Ni to prehudo? Vse
kaže, da se sklepanje zakonske zveze otežuje, ne pa olajšuje, kot trdi predlagatelj … In še naprej: kaj je pa
z izvenzakonsko skupnostjo mladoletnih oseb? Dva mladoletnika lahko začneta živeti skupaj zgolj po svoji
odločitvi (in, recimo, da starši temu ne nasprotujejo tako zelo, da bi zadevo gnali v neke postopke…) – in
ima ta zveza polno veljavo, enako kot zakonska zveza. Kje je tu tako opevana enakost pred zakonom?
38. člen: Sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov in samo pred matičarjem, na željo zakoncev.
Domnevam, da so tu mišljeni bodoči zakonci, ki si želijo posebnih okolij, zaradi svojih interesov,
prepričanj ... To odobravam. Se pa ob tem sprašujem: bi lahko vernika izrazila željo, da je sklenitev
zakonske zveze samo v cerkvi, kamor pride tudi matičar (enako velja tudi za pripadnike drugih verstev, če si
želijo imeti samo en obred, v prostoru, kjer tudi sicer opravijo verski obred)?
94 do 97 člen – prenehanje zakonske zveze. Če je izvenzakonska skupnost v vsem izenačena z zakonsko
skupnostjo, kako se bodo uresničevale te določbe za izvenzakonske skupnosti. V praksi izvenzakonske
skupnosti preprosto – prenehajo. Potrebno bi bilo predpisati tudi neke obveznosti za izvenzakonske
partnerje, če imajo enake pravice!
112. člen: Priznanje očetovstva. Če je izvenzakonska skupnost izenačena z zakonsko, bi moral za otrokovega
očeta veljati moški, s katerim mati živi v izvenzakonski skupnosti!
3- del, Poglavje 4. »Dolžnosti in pravice staršev in otrok.« V celem poglavju ni niti ene same določbe o
dolžnostih otrok. To pomeni nadaljevanje permisivne drže, ki je privedla področje vzgoje do te kritične točke.
Nujno je potrebno dodati vsaj en simbolični člen o dolžnostih otrok!
157. člen: ali ne bi bilo smotrno tu dodati še predlog starih staršev, kadar starša s s svojim delovanjem
ogrožata otroka. Prav tako tudi sicer v zakoniku nikjer ni niti malo opredeljena kaka pravica in dolžnost starih
staršev!
158.člen: Pri nujnem ukrepu odvzema v primeru ogroženosti bi bilo smotrno, da se vključi stare starše ali druge sorodnike kot prvo možnost za namestitev otroka ob takšnem nujnem ukrepu odvzema.
199. člen. Strokovno svetovanje zakoncem ob razvezi izvajajo Centri za socialno delo. Ta rešitev ni v skladu
že s sedanjo prakso: mnogi pari takega svetovanja ne sprejemajo, in iščejo druge svetovalce, poleg tega
imamo že danes veliko nevladnih organizacij ter strokovnjakov – posameznikov, ki so za to dobro
usposobljeni. V tem členu bi bilo potrebno odrediti tudi možnost podeljevanja koncesij
210 člen. Posvojitev – zunajzakonski partnerji so povsem izenačeni kot posvojitelji. Temu nasprotujem. Če
kandidata za posvojitev mislita resno – se lahko tudi potrudita in svojo zvezo uradno potrdita! Tu ne gre za
vprašanje diskriminacije, ampak resnosti!
Poglavje o posvojitvi: kaj pa otrokovi stari starši? Ali niso po naravni poti prvi poklicani za vzgojo in varstvo
otrok, če starši tega ne morejo opravljati? Zakonik bi moral to možnost predvideti! Še zlasti je to boleče v
primerih ko, recimo, otrokova starša, sicer skrbna in urejena, z urejenimi družinskimi in sorodstvenimi odnosi, umreta v prometni ali drugi nesreči!
211 člen. Pa izključuje možnost posvojitve v ravni črti. Stari starši torej ne morejo biti posvojitelji, kar je načelno v redu. Vendar lahko prevzamejo dolžnost nadomeščanja staršev!
Poglavje o rejništvu. Področje rejništva že več let problematizira združenje MOČ, združenje rejnic in
rejnikov. Menim, da bi bilo v pripravi zakonskih rešitev potrebno njihove pripombe temeljito proučiti!
Bogdan Žorž

Pripombe zavoda Zarja k predlogu družinskega zakonika

Pred dnevi smo objavili naše menenje glede spremembe družinskega zakonika. Dela tega mnenja je tudi mnenje zavoda Zarja o tej tematiki.
Ker to mnenje na internetu ni dosegljivo v ločeni obliki, ga ločeno objavljamo še enkrat.
*******************************************
Spoštovani!
V našem zavodu se dnevno srečujemo s številnimi zgodbami posameznikov, kjer naš sistem neustrezno
obremeni otroke oseb, ki so doživele nezgodno poškodbo glave (verjetno je zgodba podobna tudi pri
drugih vrstah poškodb ali pri težjih oblikah duševnih bolezni…). Zato predlagamo ponovno proučitev
183. člena, ki govori o dolžnosti preživljanja staršev.
Primer:
Oče je doživel prometno nesrečo s hujšimi posledicami, zato je vključen v institucionalno varstvo
odraslih. V času nesreče sta bili njegovi hčerki stari 4 in 2 leti. Žena se je kmalu po nesreči ločila od
njega. Ker je njegova pokojnina premajhna za plačilo oskrbnine, občina doplačuje razliko. Oče je dolžan
plačevati preživnino (kar se upošteva pri izdaji odločbe o oprostitvi plačila) in ima za plačevanje
preživnine urejen trajnik - čeprav s hčerkama nima stikov.
S tem plačevanjem preživnine pa je zavezal svoji hčerki, da bosta po svoji polnoletnosti (oz. zaključku
šolanja in po zaposlitvi) dolžni doplačevati k oskrbnini za očeta, ki ga dejansko nista imeli…
Menimo, da je zakonodaja že vsa leta krivična do otrok, ki poleg enega (ali obeh) od staršev v otroštvu
izgubijo tudi smisel študija ali zaposlitve po polnoletnosti.
Zato menimo, da Predlog Družinskega zakonika NEustrezno ureja način odločanja o zadevah za varstvo koristi otroka!
Pripravila: Magdalena Justin, dipl.soc.del

Direktorica:  Irena Reberšak, prof.soc.ped.

Celotno mnenje zavoda Zarja najdete tukaj.

sreda, 14. oktober 2009

Na javni predstavitvi mnenj o predlogu Družinskega zakonika večina enotno za ohranitev definicije zakonske zveze in družine

V ponedeljek, 12.10.2009 je bila v DZ javna predstavitev mnenj o predlogu Družinskega zakonika. Velika Dvorana skupaj z balkonom je bila polna kot redkokdaj, kar še potrjuje, da je bila obravnavana izredno pomembna tema. K razpravi se je prijavilo kar 38 razpravljavcev in približno tri četrtine nas je bilo kritičnih predvsem do predlagane redefinicije zakonske zveze in družine ter do določil, da bi tudi istospolne partnerske skupnosti dobile splošno možnost posvojitve otrok. Naše razprave so bile v dvorani pospremljene z gromkimi aplavzi, kar dokazuje, da se velika večina navzočih ne strinja s predlaganimi rešitvami in pričakujejo, da bo predlog zakonika pred morebitnim sprejetjem temeljito popravljen. Minister in njegovi sodelavci kljub takemu poteku razprave niso pokazali skoraj nobene pripravljenosti  na dialog in iskanje za vse sprejemljivih rešitev. Tudi poročanje o dogodku je v mnogih medijih spominjalo na čase cenzure in samocenzure, saj se iz večine poročil vzdušja v dvorani niti približno ni dalo zaslutiti, namesto pomembnih in najbolj argumentiranih delov razprave so bili objavljeni predvsem manj pomembni in postranski izseki ter kakšen neumesten medklic. Misel, da tak izbor morda ni nameren,ampak le odraža sposobnost novinarja, da loči bolj pomembno od manj pomembnega, je žal bolj slaba tolažba.

ponedeljek, 12. oktober 2009

Mnenje Družinske pobude o predlogu Družinskega zakonika

Družinska pobuda meni, da predlog Družinskega zakonika:
  1. Cilji in nameni zakonika niso dovolj jasni.
  2. Namesto da bi na področje zakonske zveze in družine vnesel več jasnosti in reda, predlog zakonika deluje ravno nasprotno in poskuša nered ali kaos, ki sta posledica preohlapne obstoječe zakonodaje, razglasiti za red. Tam, kjer na videz povečuje enakost, v resnici deluje povsem drugače.
  3. Brez vsake resne analize možnih posledic ter brez resne utemeljitve in v nasprotju z naravno logiko radikalno spreminja definicijo zakonske zveze in družine. Nekatere parcialne težave, ki bi se jih dalo rešiti tudi na bolj splošno sprejemljiv način, rešuje z obračanjem definicije zakonske zveze in družine na glavo.
  4. Čeprav je veliko govora o zagotavljanju največje otrokove koristi, vsaj v nekaterih delih deluje povsem nasprotno (poglavja o posvojitvi se berejo, kot da je otrok pravica posvojitelja in ne da se z njo poskuša otroku, ki je ostal brez staršev, zagotoviti vsaj nadomestne).
  5. Nekatere določbe v zvezi z dolžnostjo preživljanja so po našem mnenju prestroge in nekaterim nalagajo pretirana bremena, medtem ko o dolžnostih tistih, ki se jih preživlja, ni veliko zapisanega.
  6. Pridružujemo se pripombam in pomislekom, ki so jih pripravili Bogdan Žorž in sodelavci Zavoda za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave Zarja, ter jih prilagamo k svojim.
Celotno mnenje z obrazložitvijo posameznih točk najdete tukaj.