petek, 27. december 2013

Državne štipendije za mladoletne dijake

Z novim letom se spet vračajo državne štipendije za mladoletne dijake. Te bodo znašale polovico zneska štipendije za študente. Kdor bo oddal vlogo še do konca decembra, bo štipendijo dobil že za mesec januar 2014, sicer pa za naslednji mesec po vložitvi vloge.
Do štipendije je upravičen dijak, v čigar družini dohodek na družinskega člana v preteklem letu ni presegel 53% povprečne plače v RS, pri čemer je treba kot dohodek upoštevati še del otroškega dodatka. Poenostavljeno lahko rečemo, da bo do štipendija upravičena večina dijakov iz družin do vključno 5. dohodkovnega razreda (do 53% neto povprečne plače na družinskega člana), nekateri pa bodo zaradi upoštevanja otroškega dodatka izpadli. Ker vam bodo na CSD ob tej vlogi na novo določili tudi otroški dodatek, ki bo odslej tudi za dijake enak kot za mlajše otroke, je dobro pred oddajo vloge preveriti, ali boste štipendijo tudi dejansko dobili ali ne, da ne bi prišlo do tega, da bi vam predčasno znižali otroški dodatek (pred iztekom trenutno veljavne odločbe o otroškem dodatku), štipendije pa ne bi dobili.
Kako to izračunamo? V odločbi o otroškem dodatku preberemo skupni znesek neto dohodkov družine, ki jih je CSD izračunal za dodelitev otroškega dodatka. Temu znesku prištejemo znesek v tej odločbi dodeljenega otroškega dodatka. Dobljeni znesek delimo s številom družinskih članov, da dobimo dohodek na družinskega člana za izračun štipendije. Ta znesek nato delimo z 12, nato pa še zneskom povprečne mesečne neto plače v RS v letu 2012 (991,44 EUR – tudi ta podatek najdete v odločbi). Če bo tako dobljen rezultat manjši od 0,53 (53%), lahko pričakujete, da boste štipendijo dobili, saj se bo pri izračunu na CSD upošteval nižji znesek otroškega dodatka, kot ga prejemate zdaj. Seveda se bo v novem postopku ponovno pregledalo vse premoženje in prihranki družine. Če so se ti od zadnje odločbe povečali, je treba upoštevati tudi to.
Zato svetujemo, da vlogo za pridobitev državne štipendije čim prej (še ta mesec) oddajo vsi dijaki iz družin do vključno 4. dohodkovnega razreda (za te izračun ni potreben) in vsi dijaki iz družin v petem dohodkovnem razredu, ki po zgoraj predstavljenem izračunu ocenijo, da bodo štipendijo dobili. Če ocenijo, da je ne bodo dobili, naj počakajo do izteka veljavnosti sedanje odločbe o otroškem dodatku, da bodo imeli kolikor se da dolgo vsaj povišan otroški dodatek za dijake. Ob naslednji vlogi pa naj uveljavljajo tudi pravico do štipendije, da se zanesljivo izkaže, ali bi štipendijo lahko dobili ali ne.
                                                                                                         Tomaž Merše

petek, 06. december 2013

Vinjete za velike družine in invalide, ki imajo kombije

Velike družine in invalidi pozor!
Imate štiri ali več otrok, otroka s posebnimi potrebami ali ste invalid in imate kombi? Nujno preberite!
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok in Družinska pobuda sta z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor dosegli dogovor, po katerem boste lahko v letu 2014 dobili povrnjeno polovico cene vinjete za kombi – to  je 110 EUR.
Kdo je upravičen do povračila?
Družine s štirimi ali več otroki, ki so mlajši od 18 let oziroma mlajši od 26 let, če se redno šolajo, in invalidi, ki so za svoj kombi ob registraciji uveljavili popust oziroma oprostitev pri plačilu letne dajatve za uporabo motornega vozila.
Kaj moram storiti, da dobim to povračilo?
Kupite vinjeto za svoj kombi in shranite račun. S spletne strani www.mzip.gov.si ali s spletne strani www.rks.si si skopirajte obrazec »Prošnja za pomoč pri nakupu letne vinjete za leto 2014 za cestninski razred 2B«, ga izpolnite in ga skupaj s kopijo računa za nakup vinjete in kopijo prometnega dovoljenja za kombi pošljite na naslov Rdeči križ Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana.
Rdeči križ bo podatke iz vaše prošnje poslal na MZIP, kjer bodo preverili, ali je vaše vozilo v evidenci vozil, za katera je bil uveljavljen popust (velike družine) ali oprostitev (osebe s posebnimi potrebami oz. invalidi) pri letni dajatvi za uporabo motornega vozila. Če ste v evidenci, vam bo RK na vaš račun nakazal 110 EUR.
Kaj če doslej nisem uveljavljal popusta pri letni dajatvi ali sem ga uveljavljal za kakšno drugo vozilo?
Shranite račun za vinjeto in ob naslednji registraciji kombija do konca leta 2014 uveljavite popust ali oprostitev pri letni dajatvi. Tako bo vaše vozilo prišlo v evidenco, ki je pogoj za delno povračilo kupnine za vinjeto. Potem pošljite vlogo za povračilo dela cene vinjete na Rdeči križ. Delno vračilo za vinjeto za leto 2014 boste lahko uveljavljali do konca leta 2014. Če ste popust pri letni dajatvi uveljavili za kakšno drugo vozilo v družini, ga za to vozilo ne smete več uveljaviti, uveljavite pa ga za kombi.
Kako uveljavim olajšavo za letno dajatev za uporabo cest?
Popust za veliko družino se uveljavlja kjerkoli, kjer lahko opravite registracijo vozila, na podlagi potrdila o članih gospodinjstva, ki ga dobite na upravni enoti. Za invalide in otroke s posebnimi potrebami se uporablja odločba o njihovem statusu.
Če boste imeli z uveljavljanjem vračila dela cene vinjete kakšne težave, se za informacije obrnite na Direktorat za promet na MZIP, sporočilo pa v vednost pošljite tudi na info@druzinskapobuda.si in/ali zadruzinoinotroke@gmail.com.
                                                                                                          Tomaž Merše

sobota, 21. september 2013

Državni sekretar in minister obljubila rešitev za invalide in velike družine

Po nekaj dneh burne javne razprave, v kateri so predstavniki DARSa in vlade na začetku še odločno zavračali možnost kakršnih koli izjem za invalide, otroke s posebnimi potrebami in velike družine, je v sredo, 18. septembra v oddaji 24ur zvečer na POP TV v soočenju s predsednikom Družinske pobude državni sekretar na MZIP mag. Bojan Babič obljubil, da velike družine, invalidi in družine z otroki s posebnimi potrebami za svoje kombije ne bodo plačevali več kot drugi vozniki za osebna vozila. Podrobnosti rešitve še niso dorečene in naj bi bile znane še ta mesec, v naslednjem tednu pa naj bi bil tudi sestanek predstavnikov MZIP in predstavnikov družinskih organizacij na to temo.

Pripravljanje rešitve za omenjene skupine je dan kasneje potrdil tudi minister Samo Omerzel.

Upamo, da se bodo teh javno izrečenih obljub tudi držali.

Tomaž Merše

sreda, 18. september 2013

Družinska pobuda za pravičnejši vinjetni in davčni sistem

V Družinski pobudi smo se pridružili pobudi Civilne iniviative za družino in pravice otrok v zvezi z napovedano podražitvijo vinjet za kombije invalidov, družin z otroki s posebnimi potrebami in velikih družin.

Na vlado in pristojne ministre smo naslovili prošnjo za sestanek, ki naj bi bil še v tem mesecu, in na katerem bi v konstruktivnem dialogu poiskali najboljše rešitve tako na področju vinjet kot tudi na področju dohodnine in obdavčitve nepremičnin.

V nadaljevanju si lahko pobudo, ki smo jo poslali vladi in pristojnim ministrom, preberete v celoti.

Invalidi, otroci s posebnimi potrebami in velike družine naj za vinjete ne plačujejo več kot drugi
Vlada RS je sprejela uredbo, s katero je določila novo ceno vinjet ter uvedla novo dvakrat dražjo vinjeto za kombinirana vozila. Uredba je zelo nenavadna, saj predvideva, da bi se avtodomi (torej prestižna počitniška vozila) lahko še naprej vozili z vinjeto za osebna vozila, invalidom, otrokom s posebnimi potrebami, velikim družinam, zavodom in ustanovam, ki s kombiji prevažajo otroke, invalide in otroke s posebnimi potrebami, pa bi morali kupiti novo za 130% dražjo vinjeto. Glede na to, da gre za skupine, ki kombije preprosto potrebujejo, da svoje vsakodnevne prevoze opravijo tako, kot jih ostali lahko z osebnimi avtomobili, in glede na to, da gre za skupine, ki jih je po vseh statističnih podatkih kriza najbolj prizadela in so bile deležne nesorazmernega deleža dosedanjih varčevalnih ukrepov države, ocenjujemo, da je taka ureditev povsem nesprejemljiva in v nasprotju z načeli socialne pravičnosti ter solidarnosti.

Zato se v Družinski pobudi pridružujemo pobudi Civilne iniciative za družino in pravice otrok in od vlade pričakujemo, da omenjeno uredbo nemudoma popravi, tako da zagotovi, da bodo invalidi, družine z otroki s posebnimi potrebami, velike družine (družine z več kot tremi otroki), zavodi, društva, klubi, ustanove, ki imajo kombinirana vozila za nekomercialni prevoz otrok, invalidov, svojih varovancev in oskrbovancev, lahko kupili vinjeto za kombinirano vozilo po ceni vinjete za osebno vozilo.

Pričakujemo, da vlada ne bo uvedla novega socialnega transferja za ta namen, saj bi to pomenilo nepotrebne dodatne administrativne postopke, ki bi obremenjevali že zdaj prezaposlene delavce CSD in povzročali dodatne stroške proračuna, ampak naj zagotovi, da bodo navedeni upravičenci na podlagi dokazil o svojem statusu in lastništvu kombiniranega vozila upravičeni do nižje cene vinjete za to vozilo. Ocenjujemo, da gre za največ nekaj tisoč kombiniranih vozil, kar pomeni, da bi bili prihodki DARSa iz tega naslova manjši od predvidenih le za nekaj 100.000 EUR ali približno 3%, verjetno pa še manj, saj je precej verjetno, da mnoge družine tako drage vinjete sploh ne bi kupile. Nakupa vinjet po nižjih cenah bi bilo morda res težko zagotoviti na vseh prodajnih mestih, zagotovo pa bi bilo to izvedljivo vsaj na izpostavah AMZS in drugih ponudnikih storitev registracije vozil ter še kje.

Invalidom, staršem in starejšim naj se dohodnina ne povečuje bolj kot drugim zavezancem

Vlada je v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona o dohodnini, ki odpravlja samodejno usklajevanj dohodninske lestvice ter vseh olajšav z inflacijo. To za vse davčne zavezance pomeni nekoliko višji davek, pri čemer sprememba davčne lestvice in splošne davčne olajšave deluje na vse zavezance enako.

Sprememba davčnih olajšav, ki so namenjene nekaterim šibkejšim skupinam in tistim, ki skrbijo zanje (invalidi, starejši od 65 let in otroci), pa pomeni, da bi bile te že tako ranljivejše skupine deležne še večjega poslabšanja položaja kot drugi davčni zavezanci, saj bi se jim davčna osnova povečala bolj kot drugim zavezancem.

To se lepo vidi na primeru para, v katerem mož in žena vsak zaslužita približno 700 EUR neto,   vsak torej nekaj več kot minimalno plačo a precej manj kot povprečno. Če nimata otrok, bi se jima skupna dohodnina povečala za približno 1%, če imata enega otroka, bi se jima povečala za skoraj 2%, če imata dva otroka že za več kot 3% in če imata tri otroke, za skoraj 10%.

Zato od vlade pričakujemo, da vsaj za olajšave za otroke, invalide in starejše od 65 let ohrani usklajevanje z inflacijo in tako prepreči novo nesorazmerno obremenjevanje teh skupin.
Pri obdavčitvi nepremičnin upoštevati število prebivalcev v njih

Več družinskih članov za enak standard bivanja potrebuje več prostora, kar pomeni večjo in več vredno nepremičnino. Zato smo na Ministrstvo za finance že v času javne razprave o predlogu zakona o obdavčitvi nepremičnin naslovili pobudo za ustrezno prilagoditev predloga zakona, ki bi to upošteval. Do danes nismo prejeli nobenega odgovora.

Za skupno iskanje najboljših rešitev

Na vlado in pristojne ministre se obračamo s prošnjo za sestanek, da bi v konstruktivnem dialogu za vsa tri vprašanja poiskali najprimernejšo rešitev.

Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude


ponedeljek, 19. avgust 2013

Malo rešitev, spet novo varčevanje pri družinah

Prispevek k javni razpravi o predlogu novele ZUPJS
Letos spomladi je Inštitut za socialno varstvo RS pripravil poročilo o učinkih ti. nove socialne zakonodaje, ki jasno razkriva mnoge slabosti te zakonodaje in dokazuje, da je bila pripravljena slabo in nepremišljeno. Analizo te zakonodaje s poudarkom na njenem poseganju v družinsko politiko smo pripravili tudi v Družinski pobudi ter vladi in javnosti že v mesecu juniju poslali dokument z opozorili o največjih slabostih in anomalijah obravnavane zakonodaje ter predlogi za njeno izboljšanje.
Pri tem smo glede na napoved vlade, da bo zakonodajo popravljala v dveh korakih (najprej nujni popravki največjih slabosti, kasneje konceptualni in večji vsebinski popravki), predloge popravkov in izboljšav razdelili na nujne takojšnje popravki v delih, ki so možni z manjšimi posegi v zakon, ter predloge rešitev zgrešenosti koncepta ZUPJS.
Pristojno ministrstvo je med poletnimi dopusti v javno razpravo poslalo predlog novele ZUPJS, ki prinaša nekaj manjših pozitivnih popravkov, večino težav in slabosti zakona pa (vsaj z vidika njegovega delovanja na področju družinske politike) pušča nerešenih, poleg tega pa prinaša nekaj novih poslabšanj za družine. Zato ga na kratko lahko ocenimo z oceno nezadostno.
Pri predlogu novele ZUPJS bi radi opozorili predvsem na naslednje pomanjkljivosti:
-       Čeprav nekoliko omili upoštevanje otroškega dodatka med dohodke za določanje upravičenosti do drugih pravic, ohranja strokovno nevzdržno, krivično in diskriminatorno ureditev vrstnega reda pravic, po katerem je državna štipendija, kljub temu da ima v družini povsem enako vlogo kot otroški dodatek, še vedno na zadnjem mestu in tako lahko dijak ali študent v družini ostane brez štipendije zaradi otroškega dodatka za mlajše otroke, kar je kot strokovno nevzdržno v svojem poročilu označil tudi ISVRS.
-       Če se med dohodke ne všteva povečan del otroškega dodatka za enostarševske družine, se mora toliko bolj iz dohodkov izvzeti tudi povečan del otroškega dodatka za otroke, ki niso vključeni v vrtec, saj ima ta enako vlogo kot subvencija za znižanje plačila vrtca, ki se ne všteva med dohodke družine.
-       Z izjemo upoštevanja stanovanjskih kreditov predlog v ničemer ne rešuje niti največjih anomalij pri upoštevanju premoženja (vozila, nepremičnina, v katerem družina živi, prihranki, …), ki bi jih lahko vsaj omilili že z razmeroma majhnimi posegi v zakon.
-       Mladoletnim dijakom vrača le polovično državno štipendijo, hkrati pa jim jemlje celotno povečanje otroškega dodatka. Nekateri dijaki bodo s štipendijo res dobili nekoliko več kot danes s povišanim otroškim dodatkom, a še vedno precej manj kot pred uveljavitvijo zloglasnega Svetlikovega ZUPJS. Zaradi že omenjenega vrstnega reda pravic pa se bo marsikateremu dijaku lahko zgodilo, da bo izgubil povečan otroški dodatek, štipendije pa zaradi vštevanja otroškega dodatka med dohodke družine sploh ne bo dobil!?
-       Zaradi vedno večje zakonodajne zmede ni jasno, do katerega zneska dohodka na družinskega člana dijak oziroma študent sploh lahko pridobi državno štipendijo.
-       Brez utemeljitve dokončno in trajno ukinja splošno subvencijo šolske malice za učence in dijake.
Od pristojnega ministrstva pričakujemo, da bo navedene slabosti predloga zakona odpravilo in pri pripravi končnega predloga, upoštevalo tudi druge prej omenjene predloge, ki smo jih poslali že v mesecu juniju, a v zvezi s tem nismo prejeli nobenega odgovora. Pri tem upamo na možnost tvornega sodelovanja pri pripravi čim boljših rešitev.
Tomaž Merše

nedelja, 04. avgust 2013

Nekaj manjših izboljšav, a za večino več poslabšanj, prisile in omejevanja izbire

Komentar predloga zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter predlogi za njegovo izboljšanje.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 1.7.2013 predstavilo predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in ga poslalo v javno razpravo, v katero se s pričujočim dokumentom vključujemo tudi v Družinski pobudi, društvu za družini naklonjeno družbo.
Uvod
Predlog zakona vsebuje nekaj manjših izboljšav obstoječe ureditve, ki smo jih že dolgo čakali, saj smo se o nujnih popravkih tega zakona z isto ekipo na ministrstvu pogovarjali že v času Pahorje vlade. Za večino ljudi je v predlogu zakona žal več takšnih rešitev, ki pomenijo poslabšanje ali neutemeljeno zmanjšanje pravic in jih zato ocenjujemo kot neprimerne. Ob njih se ne moremo znebiti vtisa, da je bilo glavno vodilo pri pripravi predloga zakona varčevanje oziroma zniževanje sredstev, ki bi jih država vložila v družine.
Ob branju utemeljitev nekaterih rešitev z veseljem ugotavljamo, da ministrstvo po novem priznava, da sta za zdrav razvoj otroka izjemno pomembna tako mama kot oče, a se je pri upoštevanju tega dejstva zadeve lotilo na tako neroden način, da bi mladim staršem po nepotrebnem zapletali življenje, namesto da bi ga poenostavili.
V spremnih besedilih opažamo pogosto pojavljanje jezikovno nesmiselne besedne zveze »enakost med spoloma«. Radi bi opozorili, da spola nista enaka (to vendar vedo že otroci v vrtcu), morata pa biti enakopravna in morata imeti čim bolj enake možnosti in možnosti izbire, da je vsaka ženska lahko ženska, kakor si to sama želi, in vsak moški lahko moški, kakor si to sam želi, in kakor se o tem par dogovori in uskladi, pri čemer naj bosta čim bolj svobodna.
Ob pregledu predloga zakona, ki je poslan v javno razpravo, z veseljem ugotavljamo, da je bilo upoštevanih kar nekaj pripomb, ki smo jih v Družinski pobudi dali že na predlog, ki je bil predložen v obravnavo Strokovnemu svetu za družino pri MDDSZEM, tako da nekaterih slabih rešitev ne vsebuje več, nekatere pa so nekoliko omiljene. Ob dejstvu, da empirični podatki jasno kažejo, da so ravno družine ena izmed skupin prebivalstva, ki so v krizi na račun uravnoteženja javnih financ izgubile največ, menimo, da tudi ti omiljeni predlogi niso sprejemljivi in upravičeni, in jih tudi manjše izboljšave, ki jih predlog zakona prinaša, ne odtehtajo ali upravičijo.
V nadaljevanju je pregled pomembnejših predlaganih sprememb s kratkimi komentarji in predlogi Družinske pobude za izboljšanje rešitev. Izboljšave so označene s »+«, poslabšanja z »-«, predlogi s pozitivnimi in negativnimi učinki z »±«, nekatere opombe z »«).
Pregled pomembnejših predlaganih sprememb in predlogi Družinske pobude za njihovo izboljšanje
  • Očetovski dopust:
-     Ukinitev 75 dni neplačanega dela očetovskega dopusta (znižanje pravice brez vsakršne utemeljitve),
+    Možnost izrabe očetovskega dopusta v obliki delne odsotnosti z dela.
-     V primeru izrabe v obliki delne odsotnosti z dela se celoten obseg pravice sorazmerno zmanjša.
Predlogi Družinske pobude:
§  75 dni neplačanega očetovskega dopusta naj se ohrani. Z ohranitvijo veljavnega obsega očetovskega dopusta bi lažje utemeljili, da že z veljavno ureditvijo izpolnjujemo zahteve Direktive 2010/18/EU.
§  V primeru izrabe očetovskega dopusta v obliki delne odsotnosti z dela, naj se sorazmerno poveča število dni dopusta.
  • Starševski dopust:
-     Sprememba starševskega dopusta iz skupne pravice matere in očeta, s katero danes dogovorno razpolagata skupaj, v individualno pravico matere in očeta, pri čemer mora vsak izmed njiju vsaj 30 dni izkoristiti sam in jih ne more prenesti na drugega. Gre za zmanjšanje obstoječe pravice oziroma njene prožnosti in možnosti izbire, da vsak par sam izbere način izrabe tega dopusta, kakor mu najbolje ustreza. Predlog neutemeljeno in brez potrebe zapleta življenje mladih staršev, ki je že brez tega dovolj zahtevno in je v nasprotju s koristmi otroka, saj že sam predlagatelj predvideva, da vsaj 15% očetov tega dopusta ne bo izkoristilo in bo tako vsaj toliko otrok ostalo brez varstva staršev že pred 11. mesecem, ko se najprej lahko vključijo v vrtec. Gre morda predvsem za željo po varčevanju na račun najmlajših in najbolj ranljivih? Poleg tega predlagana rešitev ni v skladu z direktivo EU, na katero se predlagatelji sklicujejo, saj ta določa, da ne more biti podlaga za zniževanje že obstoječe ravni starševskega varstva.
-     Neutemeljeno skrajšanje obdobja, v katerem starši lahko izkoristijo prenesen starševski dopust z 8 let na čas do vstopa otroka v šolo (zmanjševanje pravic).
-     Neutemeljeno zmanjšanje dostopnosti do dodatnega meseca starševskega dopusta, če sta ob rojstvu otroka v družini že dva otroka. Danes se dopust podaljša, če sta ta dva otroka mlajša od 8 let, po predlogu pa le, če še ne hodita v šolo. Enako velja za možnost hkratne izrabe dopusta za mamo in očeta (zmanjševanje pravic).
±    Podaljšanje starševskega dopusta, če ga večji del izkoristi oče (Večja prisotnost očeta je gotovo koristna, vprašanje pa je, kaj bo za otroka v tem primeru pomenila zgodnejša vsakodnevna dolgotrajna odsotnost mame.).
+    Do starševskega dopusta bodo po novem upravičeni tudi posvojitelji.
Predlogi Družinske pobude:
§  Zahteve Direktive 2010/18/EU o neprenosljivem starševskem dopustu bi izpolnili v uvedbo dodatnega meseca starševskega dopusta, ki bi bil neprenosljiv. Če zaradi finančnih težav uresničenje tega predloga ni možno takoj, bi ga takoj samo uzakonili, njegovo izvajanje pa bi enako kot še mnogo drugih ukrepov družinske politike, ki so zaradi finančnih težav države začasno zamrznjeni, odmaknili na čas z zadostno gospodarsko rastjo.
§  Veljavno določilo o podaljšanju starševskega dopusta in možnosti hkratne izrabe s strani mame in očeta, če sta v družini že dva otroka, naj se ne spreminja.


  • Nadomestila za čas vseh vrst starševskih odsotnosti z dela:

-     Namesto jasnih pojmov »povprečna plača« in »minimalna plača« uvedba nerazumljivih in nejasnih formulacij, ki sicer žal odražajo že veljavno stanje, a namesto večje jasnosti prinašajo še večjo zmedo.
+    Nadomestilo v času odmora za dojenje, pri čemer se postavlja vprašanje, koliko otrok se bo sploh še lahko dojilo po 10 mesecu starosti, če bodo morale mame najkasneje takrat nazaj na delo, zanje pa bo večji del dneva skrbel oče ali kdo drug.
Predlog Družinske pobude:
§  V zakonu naj se uporabljajo splošno veljavni pojmi »povprečna plača« in »minimalna plača«, saj le to zagotavlja, da nadomestila v resnici služijo svojemu namenu in sledijo dogajanju na trgu dela. Če to zaradi finančnih težav države začasno ni mogoče, naj se to kot začasen ukrep uredi v prehodnih določbah zakona. 
  • Starševski dodatek
+    Podaljšanje prejemanja starševskega dodatka ob rojstvu dveh ali več otrok.
o  Pogrešamo, da bi študentke mamice imele to pravico do konca študija, kar bi jim ob povečanju zahtevnosti študija zaradi materinstva olajšalo vsaj eksistenčne težave, ki jih to prinaša.
-     V primerjavi z veljavnim Zakonom za uravnoteženje javnih financ, po katerem bi ta dodatek moral znašati 55% neto minimalne plače ali 329 EUR (česar se vlada žal ne drži), predlog zakona starševski dodatek znižuje na 252 EUR, kolikor ga država izplačuje že danes (po našem mnenju nezakonito).
Predlog Družinske pobude:
§  Namesto legalizacije sedanje nezakonite prakse naj se višina starševskega dodatka določi skladno z določilom ZUJF, da znaša starševski dodatek 55% neto minimalne plače. Če to zaradi finančnih težav države začasno ni mogoče, naj se to kot začasen ukrep uredi v prehodnih določbah. 
  • Dodelitev pravic staršev drugim osebam, ki skrbijo za otroke (rejniki, skrbniki, ...). +.
  • Pravica do dela s skrajšanim delovnim časom:
+    Podaljšanje časa, v katerem je mogoče delati s skrajšanim delovnim časom zaradi starševstva do zaključka prvega razreda mlajšega otroka (če sta v družini vsaj dva otroka),
-     Omejitev izrabe podaljšane pravice kot neprenosljive (ne more celotnega trajanja pravice izrabiti eden izmed staršev, ampak mora vsaj eno leto drugi izmed njiju), kar bo za mnoge družine lahko pomenila preveliko oviro, da bi to možnost izkoristile.
Predlog Družinske pobude:
§  Ocenjujemo, da vezava podaljšanega obsega pravice na pogoj neprenosljivosti ne služi izenačevanju možnosti med moškimi in ženskami, ampak predvsem predstavlja oviro pri svobodnem razpolaganju družin s to pravico (morda tudi v smislu varčevanja, da bi se zanjo odločilo čim manj parov), zato predlagamo, da se  to določilo odstrani. 


  • Pravica do plačila prispevkov, kadar mati ali oče štirih ali več otrok zapusti trg dela

-     Močno in neutemeljeno zmanjšanje obsega pravice do plačila prispevkov za socialno varnost za starše, ki skrbijo za vsaj štiri otroke in zapustijo trg dela (veljavno do 10. leta starosti najmlajšega otroka, po predlogu le do vstopa v šolo),
-     Zmanjšanje oziroma oteževanje dostopnosti do te pravice.
Predlog Družinske pobude:
§  Ureditev pravice do plačila prispevkov, kadar mati ali oče štirih ali več otrok zapusti trg dela, naj ostane nespremenjena, saj za predlagane spremembe ni utemeljenih argumentov in jih lahko vodi le želja po varčevanju, ki pa v tem primeru ne bo dalo večjih rezultatov (takih staršev ni veliko), ali nekakšna nenaklonjenost do večjih družin in še posebej staršev, ki se odločijo za starševstvo kot njihovo temeljno poslanstvo. 
  • Otroški dodatek
-     Neutemeljena ukinitev višjega otroškega dodatka za otroke od treh let naprej, ki ne hodijo v vrtec (zmanjševanje pravice).
-     Ukinitev možnosti uveljavljanja pravice do otroškega dodatka za čas od rojstva otroka v roku 90 dni po rojstvu. Po novem bi se pravica priznala šele z začetkom meseca po mesecu, v katerem je vložena vloga, kar bi staršem odvzelo otroški dodatek najmanj za mesec, v katerem je otrok rojen, lahko pa celo za več kot tri mesece.
+    Višji otroški dodatek za enostarševske družine.
Predlogi Družinske pobude:
§  Ureditev otroškega dodatka za otroke, ki ne hodijo v vrtec, naj ostane nespremenjena, saj se zdi predlagana sprememba motivirana predvsem z željo po varčevanju, ne moremo pa se znebiti vtisa, da gre tudi za nenaklonjenost do večjih družin in staršev, ki se odločijo za samostojno vzgojo in varstvo svojih otrok, namesto da bi jih vključili v vrtec. Poleg tega še dodatno kaznuje starše, ki si želijo otroka vključiti v vrtec, a zanj ne dobijo mesta v vrtcu.
§  Ureditev uveljavljanja pravice do otroškega dodatka po rojstvu novega otroka naj ostane nespremenjena. Po navedbah predlagatelja, naj bi predlagana sprememba odpravljala administrativne težave centrov, ki naj bi imeli težave z določanjem dohodkovnega položaja za nazaj. Te se da odpraviti s preprostim določilom, da se pravica prizna od dneva rojstva po pogojih in podatkih v trenutku vloge. Tako odpade argument centrov in ostane le še želja po varčevanju, saj bi družine na tak način izgubile otroški dodatek najmanj za mesec rojstva otroka, lahko pa celo za več kot tri mesece.
  • Administrativni postopki
+    izboljšanje pogojev za uveljavljanje delnega plačila za izgubljeni dohodek in zmanjšanje administrativnih obveznosti delodajalcev.
Za podrobnejši komentar rešitev, ki so predlagane v predlogu zakona, ter za podrobnejšo razlago in utemeljitev predlogov Družinske pobude smo vam z veseljem na voljo, saj si želimo po svojih močeh prispevati k izoblikovanju najboljših možnih rešitev, pri čemer je neposredni dialog zagotovo boljši kot komunikacija preko medijev.
Tomaž Merše

ponedeljek, 24. junij 2013

Za pravičnejšo obdavčitev nepremičnin

V Družinski pobudi smo preučili predlog zakona o davku na nepremičnine, ki ga je Vlada RS dala v javno razpravo. Pripravili smo več predlogov za njegovo izboljšavo v smeri večje pravičnosti.

Za pravičnejšo obdavčitev nepremičnin
Vlada RS je 7.6.2013 v javno obravnavo poslala predlog zakona o obdavčitvi nepremičnin, s katerim naj bi dosegli pravičnejšo obliko obdavčitve, ki naj bi nadomestila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), a predlog zakona tega cilja ne izpolnjuje v celoti.
Tako predlog zakona razlikuje obdavčitev praznih in izkoriščenih nepremičnin, a ne upošteva števila prebivalcev posamezne nepremičnine, kar pa je po našem mnenju nujno potrebno, če naj bi bila obdavčitev vsaj približno pravična. Več članov gospodinjstva pomeni, da je za enak standard bivanja potrebno več prostora in s tem večja ter posledično več vredna nepremičnina. Ker pa pri večjem številu članov gospodinjstva to ne pomeni višjega standarda bivanja, ni pravično, da bi zato gospodinjstvo plačalo več davka kot ga za enak standard bivanja plača manjše gospodinjstvo.
Zato predlagamo, da vlada še bolj dosledno izpelje in dodatno razvije svoj predlog odvisnosti davčne stopnje od izkoriščenosti nepremičnine, kakor je razvidno iz naslednje tabele.
Število prebivalcev v stanovanjski nepremičnini
Davčna stopnja davka na nepremičnino
Opomba
0
0,45 %
Po predlogu zakona
1
0,15 %
Po predlogu zakona
2
0,14 %
Dodatno znižana stopnja
3
0,13 %
Dodatno znižana stopnja
4
0,12 %
Dodatno znižana stopnja
5
0,11 %
Dodatno znižana stopnja
6
0,10 %
Dodatno znižana stopnja
7
0,09 %
Dodatno znižana stopnja
8
0,08 %
Dodatno znižana stopnja
9
0,09 %
Dodatno znižana stopnja
10
0,07 %
Dodatno znižana stopnja
11 in več
0,05 %
Dodatno znižana stopnja
 S predlogom bi se spodbujalo večjo zasedenost oziroma izkoriščenost nepremičnin, saj bi večja zasedenost stavbe pomenila manjši davek, hkrati pa bi se zagotavljalo, da gospodinjstva z večjim številom članov za enak standard bivanja ne bi plačevala več davka kot manjša gospodinjstva. S tem predlog izpolnjuje osnovni cilj predlagatelja zakona, da se nadomesti NUSZ z bolj pravično obliko obdavčitve.
Glede ne to, da simulacije kažejo, da bi skupni znesek davka samo od stanovanjskih nepremičnin v nekaterih občinah tudi za več kot 10 krat presegel sedanji skupni znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča predlagamo vladi, da ponovno pretehta tudi višino predlagane splošne davčne stopnje (stopnje, ki bi veljala za nepremičnine z enim prebivalcem). Če bi se ta znižala, bi se po gornjem predlogu znižale tudi stopnje za nepremičnine z več prebivalci.
Glede na dejstvo, da so otroci naložba v prihodnost celotne družbe, bi država pri nepremičninah, v katerih živijo otroci, lahko priznala še določene dodatne olajšave v obliki znižanja davčne osnove, tako da bi iz obdavčitve izvzela osnovni stanovanjski prostor otrok (podobno kot se del stanovanja ne šteje v premoženje po ZUPJS). Predlagamo, da se za vsakega otroka v družini iz obdavčitve izvzame po 25 m2 stanovanjske površine.
Ker družine zaradi višjih življenjskih stroškov zaradi večjega števila družinskih članov težje pridejo do lastne stanovanjske nepremičnine, tudi gradnja hiše pri družinah pogosto traja dlje. Zato ocenjujemo kot neprimerno določbo, ki vsako nepremičnino, ki ni gotova v petih letih od izdaje gradbenega dovoljenja obravnava kot zemljišče z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb.
Predlagamo, da se ta rok za vsakega otroka v družini podaljša vsaj za eno leto.
Tomaž Merše


V Družinski pobudi podpiramo prizadevanja za pravičnejšo Slovenijo

V Družinski pobudi podpiramo prizadevanja za pravičnejšo Slovenijo, zato smo podprli in podpisli tudi Deklaracijo civilne družbe za pravično Slovenijo, ki si jo lahko preberete na tej povezavi.

Ob tem vas vabimo tudi k udeležbi na na zborovanje 27. junija 2013 ob 18h v veliki dvorani hotela Union na Miklošičevi 1 v Ljubljani, kjer bo slavnostni govornik akademik Boris Pahor.

torek, 18. junij 2013

Družinska pobuda predlaga izboljšave "nove socialne zakonodaje"

V Družinski pobudi smo pripravili več predlogov za izboljšanje ti. "nove socialne zakonodaje", ki je verjetno najbolj proti družinska zakonodaja, ki je bila doslej sprejeta in uveljavljena v naši državi. Dokument s temi predlogi smo že poslali tusi na pristojno ministrstvo. V nadaljevanju si ga lahko preberete tudi vi.
Tomaž Merše
Uvod
V Družinski pobudi pozdravljamo objavo poročila IRSSV o učinkih nove socialne zakonodaje, ki, dokaj jasno razkriva mnoge slabosti te zakonodaje in dokazuje, da je bila pripravljena slabo in nepremišljeno. Poročilo sicer vsebuje nekaj napak, za katere pa so avtorji že obljubili, da jih bodo odpravili.
Obžalujemo, da je bila taka zakonodaja sploh sprejeta in uveljavljena, saj je bilo mogoče večino v poročilu ugotovljenih slabosti zakona predvideti že v času priprave zakonov. To dokazuje dejstvo, da primerjalni statistični podatki in poročilo potrjujeta vsa opozorila glede pričakovanih slabih posledic predloga zakona, ki sem jih predstavil v postopku sprejemanja zakona na seji Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide leta 2010, a jih je takratni minister Svetlik skupaj s svojo ekipo takrat zavrnil kot neutemeljene. Vse to je dokumentirano v magnetogramu omenjene seje in lahko vsakdo kadarkoli preveri. (No, podatki o dejanskih učinkih so še nekoliko slabši od tistih, ki sem jih na podlagi meni dostopnih podatkov napovedal takrat).
Tako je bilo že vnaprej povsem jasno in predvidljivo, da predlagani višji otroški dodatek niti približno ne bo pokril izpada štipendije pri dijakih, da povišana štipendija za študente, ne bo pokrila izgube otroškega dodatka zanje, da veliko študentov, ki so izgubili otroški dodatek, ne bo dobilo štipendije. To je bilo povsem razvidno iz samega predloga zakona, pa je minister kljub temu zanikal.
V veliki meri napovedljiv je bil tudi učinek upoštevanja otroškega dodatka kot dohodek pri odmeri drugih pravic. Tako bi moralo biti predlagateljem že takrat jasno, da se bo za velik del družin vrtec podražil za vsaj en razred, da bo veliko učencev in dijakov zaradi tega ostalo brez subvencije za malico. Taki ukrepi so bili predlagani in sprejeti, ne da bi predlagatelj predstavil kakšno analizo, ki bi dokazovala, da so vse te družine v prejšnji ureditvi prejemale preveč in zato morda lahko živele razsipno na račun davkoplačevalcev.
Zgrešen koncept zakona
Zakon je zgrešen že v sami osnovi, saj v isti koš stlači materijo, ki sploh ne sodi skupaj, in tako strokovno neutemeljeno pomeša ukrepe družinske politike in ukrepe socialnega varstva, na kar je v svojem poročilu  opozoril tudi IRSSV.
Zato kot temeljni predlog izboljšave zakona predlagamo, da se ukrepi družinske politike (otroški dodatek, subvencija plačil za vrtec, subvencije šolske prehrane in državne štipendije) obravnavajo ločeno in drugače kot ukrepi socialnega varstva.


Predlagamo drugačno obravnavo ukrepov družinske politike
V grobem, predlagamo, da se ukrepi družinske politike: otroški dodatek, državne štipendije, subvencija za vrtec in subvencije šolske prehrane obravnavajo brez vrstnega reda med seboj po enotni dohodkovni lestvici in brez upoštevanja premoženja ali vsaj večine oblik premoženja.
To bi bilo podobno, kot se danes subvencija šolske prehrane že obravnava brez vrstnega reda po isti lestvici kot se odmerja otroški dodatek. Predlagamo, da bi se ta lestvica brez medsebojnega upoštevanja navedenih pravic uporabljala za vse naštete prejemke in subvencije.
Še bolje bi bilo namesto te stopničaste lestvice uporabiti zvezen način odmerjanja pravic, da bi se izognili slabostim stopničastih lestvic, ki je v tem, da lahko majhna sprememba v dohodkih družine povzroči veliko spremembo v višini pravic (to se še posebej močno pozna pri večjih družinah). S pretvorbo stopničaste lestvice v zvezno (po zgledu davčne lestvice) bi dosegli, da bi bila sprememba pravic bolj sorazmerna spremembi družinskih dohodkov.
Ukrepi družinske politike niso socialne narave, ampak imajo razvojno vlogo, zato jih družine prejemajo zato, ker imajo otroke. Strinjamo se z dr. Nado Stropnik, ki pravi, da je namen ukrepov družinske politike zmanjševanje razlik med prebivalci z različnim število otrok in prebivalci brez otrok oziroma preprečevanje prevelikega znižanja življenjske ravni družine ob povečanju števila družinskih članov. Upoštevanje materialnega položaja družin je pri tem le deloma dopustno le zaradi nezmožnosti države, da bi te pravice zagotavljala povsem univerzalno, načeloma pa bi morali biti univerzalni.
Pri ugotavljanju dohodkovnega razreda za določanje upravičenosti in višine družinskih prejemkov in subvencij bi se upoštevali tudi socialni prejemki (DSP, …), saj ti pri družinah, ki same ne morejo zagotoviti vsaj minimalnega dohodka, nadomeščajo dohodke iz dela in druge dohodke.
Prejemki za delo študentov in dijakov preko študentskih servisov bi se upoštevali le v zneskih, ki presegajo splošno in posebno olajšavo pri dohodnini za to delo.
Državna štipendija mora biti obravnavana na enak način kot otroški dodatek, saj je ob ukinitvi otroškega dodatka za študente in polnoletne dijake za te kategorije upravičencev prevzela vlogo drugačne oblike otroškega dodatka, kakor je bilo s strani predlagateljev pojasnjeno ob ukinitvi otroškega dodatka za otroke starejše od 18 let.
Neprimerno upoštevanje premoženja pri ukrepih družinske politike
Pri ugotavljanju materialnega položaja družine je skoraj nemogoče pošteno upoštevati premoženje in prihranke družin, ne da bi povsem neprimerljive primere obravnavali enako in primerljive različno.
Naj navedem le en tak primer: Družina, ki se pripravlja na gradnjo doma, ima lahko sorazmerno velike prihranke, a jih vse potrebuje za reševanje stanovanjskega vprašanja in mora za dosego tega cilja živeti zelo skromno. ZUPJS pa ji v času, ko je najbolj ranljiva, zniža družinske prejemke. Po drugi strani družina z enakimi dohodki, ki živi v nepremičnini staršev, lahko ves dohodek sproti porabi za bistveno udobnejše življenje, saj prihrankov za reševanje stanovanjskega vprašanja ne potrebuje. Če ni ustvarila prihrankov, ne izgublja pravic na področju družinskih prejemkov.
Nedoslednosti in neenakosti, ki kažejo na neustreznost upoštevanja premoženja pri družinskih prejemkih in subvencijah je še veliko, zato ocenjujemo, da bi bilo najbolje, da bi pri odmeri družinskih prejemkov in subvencij to preprosto opustili.
K temu navaja tudi mnenje sodelavcev CSD, da upoštevanje premoženja ni bistveno vplivalo na odmero pravic, čeprav se v Družinski pobudi s tem mnenjem ne strinjamo.
Da bi preprečili morebitne večje anomalije pri taki ureditvi, bi kot varovalko lahko vključili upoštevanje vrednejših nepremičnin, ki bi jih družina posedovala poleg svojega doma, pri čemer bi se upoštevale le nepremičnine v skupni vrednosti nad npr. 150.000EUR. Če ima družina v lasti nepremičnino v gradnji, ki ni vseljiva, se ne sme upoštevati.
Zavedamo se, da je nemogoče narediti popoln sistem, tako tudi opisani predlog dopušča določene anomalije, vendar ocenjujemo, da ne preveč in da bi bil njihov obseg manjši od škode, ki jo povzroča trenuten sistem po ZUPJS.
Nujni hitri popravki zakona
Glede ne to, da se bo zakon popravljal najmanj v dveh korakih, tako da ministrstvo napoveduje hitro popravo vsaj najbolj očitnih anomalij in nelogičnosti zakona, za popravo koncepta zakona pa naj bi si vzelo več časa, opozarjamo na nekatere nujne popravke v zvezi z upoštevanjem premoženja in prihrankov, za katere predlagamo in pričakujemo, da se upoštevajo že v prvem koraku popravkov zakona.
-       Dom družine: Zakon določa, da se v premoženje ne všteva nepremičnina, v kateri družina živi, če ta ne presega velikosti primernega stanovanja glede na število družinskih članov, sicer pa se všteva »presežni« del nepremičnine. V praksi se to izvaja tako, da se pri stanovanjskih hišah ne upošteva le stanovanjska stavba sama, zemljišče okrog nje pa se upošteva kot ločeno premoženje, čeprav gre za funkcionalno zemljišče stavbe in je z njo neločljivo povezano. 
Trdimo, da je taka praksa v nasprotju že z obstoječim zakonom, saj smo prepričani, da bi po določbah zakona morali iz premoženja izvzeti nepremičnino, ki predstavlja dom družine, v celoti z vsemi njenimi deli. Neprimernost podatkov o nepremičninah ne more biti izgovor za napačno izvajanje zakona. 
Praksa naj se nemudoma spremeni. Za to po naši oceni sprememba zakona ni nujno potrebna, bilo pa bi dobrodošlo, če bi se v zakon še bolj jasno zapisalo, da se iz premoženja izvzema celotna stanovanjska nepremičnina.
-       Druge nepremičnine: Zaradi nezmožnosti upoštevanja nepremičnin v tujini je z vidika enakosti pred zakonom vprašljivo tudi upoštevanje nepremičnin v Sloveniji. Da se izognemo anomalijam z vplivom različnih malo vrednih zemljišč na podeželju, predlagamo, da se upoštevajo le nepremičnine v skupni vrednosti nad določeno mejo (npr. 150.000 EUR).
-       Vozila: Način upoštevanja vozil je nelogičen. Po našem razumevanju je zakonsko določilo na to temo potrebno razumeti tako, da bi se pri vsakem vozilu družine morala od njegove vrednosti odšteti predpisana vrednost, ki se ne všteva med premoženje za izračun fiktivnega dohodka, preostanek pa se upošteva. Morda je možna tudi interpretacija, ki se trenutno uporablja v praksi, vendar zagotovo ni edina. Če besedilo zakona ni dovolj jasno in ga je mogoče razlagati na več načinov, je pri izbiri najbrž modro uporabiti tudi malo logike in izbrati razlago, ki omogoča čim bolj enakopravno obravnavo vseh upravičencev.
Predlagamo, da se predpisana vrednost odšteje od vrednosti vsakega vozila v družini in se za izračun fiktivnega dohodka upošteva le preostanek vrednosti.
Sedanja praksa namesto tega prinaša kopico anomalij kot je na primer tale. Če ima družina tri vozila z vrednostjo malo pod 8.000 EUR ali skupaj malo manj kot 24.000EUR, se ji ta vozila ne štejejo v premoženje. Če pa ima družina eno vozilo, ki presega vrednost 8.000 EUR (za tako ceno je za veliko družino že med rabljenimi vozili težko dobiti dovolj veliko vozilo), se ji vrednost vozila v celoti šteje med premoženje, iz katerega se izračuna navidezen ali fiktiven dohodek, ki se prišteje k dejanskim dohodkom družine.  Ali ne bi bilo bolj logično, da bi se tudi drugi družini od vrednosti vozila odštela predpisana vrednost in bi se tako zmanjšala razlika v obravnavi teh dveh družin? Po našem razumevanju bi bilo to tudi bolj v skladu z zakonsko določbo in njenim namenom.
-       Prihranki in sredstva na TRR: Sedanji način upoštevanja prihrankov je izrazito nespodbuden za ustvarjanje prihrankov in pri ljudeh namesto prizadevanj za to, da si sami s svojim delom ustvarjajo podlago za socialno varnost, spodbuja skrivanje dohodkov in premoženja v oblike in kraje, ki so državi nedosegljivi, ter preračunavanje, koliko je še smiselno ustvariti, da ne bodo prikrajšani drugje. To gotovo ne bo dobro vplivalo niti na slovenske banke, ki so že brez tega v dovolj velikih težavah, niti na izboljšanje gospodarskih razmer in rasti.
Taka ureditev je tudi povsem v nasprotju z usmeritvami na področju pokojninskega sistema, ki od zavarovancev z vsako reformo močneje zahteva, da tudi sami varčujejo za starost. Po drugi strani pa so starši edina kategorija prebivalcev, ki se ji ti prihranki sproti dodatno »obdavčujejo« pri družinskih pravicah iz javnih sredstev in to ravno na področju vzdrževanja otrok, ki so temeljni steber pokojninskega sistema in dobesedno dodaten vložek staršev v pokojninski sistem. To je povsem nelogično in nesprejemljivo.
Vse prihranke zakon dejansko upošteva dvakrat, saj najprej celotne obresti od prihrankov upošteva kot dohodek (to pač je in to ni sporno), potem pa na podlagi zneska prihrankov izračuna še fiktiven obresti, ki jih družina nikoli ni prejela, in jih prišteje med dohodke (to pa je sporno in nepošteno).
Povsem nelogičen je tudi način upoštevanja sredstev na osebnih računih, kjer se celotno stanje na računu, ki presega zadnji redni mesečni priliv, upošteva kot premoženje ne glede na to, ali gre morda za pravkar nakazan kredit za gradnjo hiše, za plačilo večmesečnega ali celo večletnega dela, ... Prepričani smo, da to ni v skladu s 6. odstavkom 17. člena ZUPJS, ki določa, da se v premoženje, na podlagi katerega se izračunavajo fiktivni dohodki všteva tudi: »denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena tega zakona, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika.« Prilivi na osebni račun, kot so plače, štipendije itd. nedvomno so dohodek, kakor ga pojmuje 12. člen ZUPJS. Njegova višina je ocenjena in upoštevana na podlagi letnih dohodkov preteklega leta. Služili bodo kot merilo dohodkov za naslednje leto. Glede na navedeno določbo zakona bi kot prihranke na takšnih računih lahko  upoštevali le zneske, ki presegajo vse prilive zadnjih 12 mesecev skupaj. Na enem izmed CSD pa so nam pojasnili, da imajo kljub temu interna navodila (torej mimo pravilnika, ki določa način upoštevanja premoženja v obliki fiktivnega dohodka), da se na osebnih računih vsi zneski, ki presegajo zadnji redni priliv (plačo, štipendijo, ...) upoštevajo kot prihranki, ker ministrstvo pravilnik tolmači na tak način.
-       Vprašljivost fiktivnih dohodkov
Čeprav tega verjetno ne bo mogoče odpraviti v prvem koraku, opozarjamo, da upoštevanje vseh vrst premoženja v obliki fiktivnih dohodkov ocenjujemo kot zelo vprašljivo. Že sam pojem pove, da ne gre za dejanske dohodke, niti ne za potencialne a ne izkoriščene, ampak za dohodke, ki jih družina dejansko nima, upoštevajo pa se, kot da jih ima. Pogosto se izračunajo na podlagi povsem nelikvidnega premoženja, s katerim je nemogoče ustvariti kakršen koli dohodek ali pa družina z njim niti ne razpolaga, čeprav je njegova lastnica.
Kot neprimerno ocenjujemo tudi dejstvo, da se kot vir fiktivnega dohodka upoštevajo tudi nekateri »prihranki«, ki dokazano prinašajo družini izgubo, npr. slabe kapitalske naložbe v krizi, kapitalski deleži v podjetjih z izgubo,... Pri takšnih naložbah bi se lahko upoštevale le dejansko pridobljene obresti na kapital.


Nujne rešitve težav z izvajanjem zakona
V praksi se pojavlja kar nekaj težav z izvajanjem zakona, ki bi se jih dalo z nekaj dobre volje dokaj hitro odpraviti.
-       Periodični dohodki, ki jih upravičenec ne prejema več
Imamo informacije, da mnogi CSD ne upoštevajo določbe o neupoštevanju periodičnih dohodkov, ki jih je družinski član prenehal prejemati. Nekateri CSD namesto tega v primeru, ko družinski član v preteklem letu ni imel nobenih dohodkov in zato zanj za to leto ni bila izdana odločba o odmeri dohodnine, to tolmačijo, kot da odločba za preteklo leto še ni na voljo in ponovno uporabijo podatke o dohodkih iz predpreteklega leta, ne da bi vlagatelja kaj povprašali o dejanskem stanju. Zaradi takih napak CSD so mnoge družine prikrajšane tudi za več 100 EUR mesečno. Kako je mogoče, da različni CSD različno izvajajo zakon?
V obrazec je nujno dodati rubriko, v kateri bi upravičenec lahko opozoril CSD na dejstvo, da določenega periodičnega prejemka ne prejema več.
-       Odvečne odločbe in postopki
Ob sprejemanju ZUPJS je bilo predstavljeno, da bo po novem za upravičence manj odločb, saj naj bi bilo o vseh pravicah odločeno hkrati. V praksi je drugače, saj se po novem ob vsaki najmanjši spremembi, zaradi katere bi bilo potrebno odločiti le o eni pravici, lahko zgodi, da se spet odloča o vseh pravicah.
Da je vse skupaj še bolj nelogično in za državo še dražje, CSD za plačilo vrtca ne izda odločbe z veljavnostjo enega leta ampak le do konca tekočega leta. To pomeni, da morajo družine po novem namesto manj vlog na leto praviloma na CSD vlagati vsaj toliko ali več vlog kot po prejšnji ureditvi.
Predlagamo, da bi CSD v primeru, ko upravičenec ne javlja nobenih sprememb v družini, po izteku veljavnosti odločbe o družinski prejemkih in subvencijah po službeni dolžnosti izvedel postopek za podaljšanje prejemanja teh pravic. Postopek bi lahko samodejno sprožil informacijski sistem, CSD pa bi v njem preveril vse, kar sicer preveri ob vlogi upravičenca. Tako bi tudi brez nove vloge hitro ugotovil, če je vendarle prišlo do kakšne spremembe, ki bi jo upravičenec moral sporočiti CSD. Upravičenci bi bili tako razbremenjeni nepotrebnega stalnega vlaganja vlog, ki niso nič drugega kot sprožilec postopka zaradi izteka veljavnosti neke odločbe, ki bi se lahko začel tudi brez vloge upravičenca.
Pri tem podpiramo tudi predlog, da CSD upravičencu namesto odločbe pošlje predlog ali osnutek ali informativno odločbo po zgledu informativnega izračuna dohodnine, da lahko upravičenec z ugovorom že v postopku odločanja opozori na morebitno nestrinjanje ali ugotovljene napake. Tako bi bilo manj pritožb, odločbe pa bolj kakovostne. Če ne bi bilo ugovora, bi taka informativna odločba po določenem roku postala veljavna.   
Dohodki predpreteklega leta
Kadar DURS ne more zagotoviti podatkov za preteklo leto, samodejno pošlje podatke za predpreteklo leto. To je za upravičence, ki so v tem času določene dohodke prenehali prejemati, nimajo več prihrankov, ki so jim v predpreteklem letu prinašali obresti, nimajo več premoženja, ki so ga oddajali v najem, ali kakšno drugo spremembo, daje povsem napačno sliko o njihovih dohodkih.
V obrazcu je potrebno uvesti rubriko, ki bi upravičencem dajala možnost, da opozorijo na take spremembe in po potrebi sami dostavijo podatke. CSD jih lahko kasneje, ko so na voljo tudi pri DURS, preveri in po potrebi ukrepa. Za tako preverjanje lahko samodejno poskrbi informacijski sistem.
-       Kdaj se začnejo upoštevati dohodki preteklega leta
V preteklosti je bilo jasno, da se do marca vsako leto pri odločanju uporabljajo podatki o dohodkih za predpreteklo leto, od aprila naprej pa za preteklo leto. Zdaj te določnosti ni več, saj naj bi se za zajem podatkov uporabljala odločba o odmeri dohodnine, ki pa je lahko izdana ob zelo različnih časih. V praksi se tako uporabljajo podatki DURS, ki so lahko v resnici izdani na podlagi odločbe o dohodnini, lahko pa tudi le na podlagi informativnega izračuna, ki še ni pravnomočna odločba. Tretje možnosti ni. Taka nedoločnost je za upravičence zelo moteča, da ne rečem pravno vprašljiva, zato bi morala biti tudi še tretja možnost. Glede na to, da so podatki o vseh dohodkih vseh zavezancev na DURS in pri zavezancih najkasneje do konca januarja, bi moral imeti upravičenec možnost, da v obrazcu izbere možnost, da podatke o dohodkih preteklega leta v primeru, da jih DURS še ni sposoben priskrbeti, priskrbi sam. DURS ima na spletu aplikacijo, ki omogoča izračun dohodnine in na tej podlagi neto dohodkov, tako da to tehnično ne bi smelo biti težava. Kasneje, ko je te podatke sposobna zagotoviti tudi DURS, jih je možno preveriti in po potrebi ukrepati. Za sproženje takega preverjanja lahko poskrbi informacijski sistem.
-       Nejasne in nerazumljive odločbe
Iz prejete odločbe je pogosto nejasno, kaj je bilo upoštevano kot določena vrsta premoženja in zakaj. zato se je na tako odločbo zelo težko pritožiti oziroma veliko upravičencev hodi na CSD po dodatno razlago in pojasnila, kar še dodatno povečuje delo CSD, ki imajo (vsaj nekateri) še vedno več mesečne zaostanke.
Tomaž Merše in Peter Grabner

torek, 14. maj 2013

Investicija v otroke je ključ naše prihodnosti

Poslanica Družinske pobude ob mednarodnem dnevu družine 2013
V Družinski pobudi skupaj z Evropskim združenjem družinskih organizacij (COFACE - Confederation of Family Organisations in the European Union) ob 15. maju, mednarodnem dnevu družine opozarjamo, da je investicija v otroke ključ naše prihodnosti, saj smo v Evropi sredi dramatičnih demografskih sprememb. Od leta 1990 do danes se je razmerje med aktivno populacijo in starejšimi od 65 let z 1 proti 4 znižalo na 1 proti 3, do leta 2025 pa bo po pričakovanjih padlo na 1 proti 2. To bo imelo velik vpliv na naše delo, pokojninski sistem in celotno organizacijo našega življenja.
Zato se moramo bolj zavedati in v svojem ravnanju upoštevati, da je naša prihodnost v naših otrocih. Na to je še posebej potrebno opozoriti v Sloveniji, ki je v času krize v imenu varčevanja med vsemi evropskimi državami najbolj grobo zarezala prav v pravice družin in otrok. Tako je v zadnjih dveh letih po družinah najprej udaril Svetlikov Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, potem Zakon za uravnoteženje javnih financ in nazadnje še Vizjakova pokojninska reforma, ki je med vsemi skupinami prebivalstva pravice najbolj oklestila ravno staršem.
Kljub temu pa, dragi starši in otroci, ta čas ni čas za obupavanje. Pomnožimo zavedanje, da so negovani in živi odnosi med mamo in očetom ter med starši in otroki naše največje bogastvo, da je vsako novo življenje, ki ga sprejmemo, prinašalec novega upanja in neizmernega potenciala novega človeka, četudi se morda prebijamo skozi različne preizkušnje.
Zato vam ob mednarodne dnevu družine čestitam za vse vaše napore za lepo družinske življenje, za vsako sprejeto življenje in vam želim, da bi znali vedno bolj živeti v medsebojni povezanosti in ljubezni, saj bo to vir vaše sreče tudi v težkih trenutkih.
Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude

četrtek, 31. januar 2013

Dobrodošel, a žal le majhen korak v odpravljanju anomalij Svetlikovega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Izjava Družinske pobude ob sprejemanju novele Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
V petek, 1.2.2013, bo DZ predvidoma obravnaval novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), s katero bo omilil upoštevanje dobrodelne pomoči humanitarnih organizacij socialno ogroženim družinam pri ugotavljanju dohodkov družine. Gre za drugi majhen korak (prvi je bil narejen z novelo Zakona o šolski prehrani) v smeri odpravljanja anomalij in krivic Svetlikovega zakona, ki ga je sprejela že prejšnja socialdemokratsko liberalna vlada, svoje uničujoče učinke predvsem za socialno razmeroma šibke družine, na katere smo organizacije civilne družbe opozarjale že ob njegovem sprejemanju, pa je začel kazati v letu 2012, ko se je začel uporabljati.
V Družinski pobudi pozdravljamo vsako prizadevanje za zmanjševanje anomalij in krivic ZUPJS, hkrati pa opozarjamo, da jih v zakonu tudi po tej majhni izboljšavi še vedno kar mrgoli in bi bil potreben temeljite prenove, saj je povsem brez utemeljitve radikalno in brezobzirno zarezal v socialni položaj družin, pri čemer so bile najbolj prizadete predvsem družine s podpovprečnimi dohodki, torej socialno že prej razmeroma šibke družine. Nekatere družine so samo zaradi ZUPJS izgubile tudi do 12% celotnega družinskega proračuna.
Spomnimo samo na nekaj posledic ZUPJS za družine:
-        Zakon je vsem mladoletnim dijakom odvzel državno štipendijo. Čeprav je takratni minister Svetlik trdil, da bo to nadomestil višji otroški dodatek  (Žal to ni bila edina izjava ministra Svetlika, ki se je izkazala za neverodostojno), so dijaki, ki so izgubili štipendijo, v povprečju izgubili približno po 100EUR mesečno.
-        Zakon je ukinil otroški dodatek za študente. Po ministrovih besedah naj bi ga nadoknadile višje štipendije, a je bilo zvišanje štipendij precej manjše od odvzetih otroških dodatkov.
-        Zaradi vštevanja otroškega dodatka med dohodke, ki se upoštevajo pri določanju plačila za vrtec, zelo veliko družin predvsem iz najnižjih dohodkovnih razredov ob povsem nespremenjenih dohodkih po novem za vrtec plačuje za en ali celo dva razreda ali za 30 do 90 EUR več kot prej.
-        Zaradi nelogičnega upoštevanja premoženja (tudi povsem nelikvidnega in celo takega, s katerim družina ne more razpolagati), se je mnogim družinam zmanjšal otroški dodatek, povečalo plačilo vrtca, zmanjšala ali ukinila subvencija šolske prehrane ...
-        Zaradi zapletenih postopkov, nedorečenosti in nelogičnosti, imajo CSD kopico odvečnega dela z izdajanjem nepotrebnih ali preobsežnih odločb, zaradi česar prihaja pri izdajanju odločb do nesprejemljivih zamud, neenakega obravnavanja upravičencev v enakih ali primerljivih situacijah, nerazumnih in nepotrebnih administrativnih obremenitev upravičencev in CSD.
-        Čeprav je minister ob sprejemanju zakona napovedoval, da naj ne bi šlo za varčevalni zakon, je ta zakon družinam pobral celo veliko več sredstev kot t.i. varčevalni ZUJF iz lanskega leta, ki je prav tako družine obremenil bolj kot druge skupine prebivalcev.
Zato pozivamo vlado in Državni zbor, da na podlagi podatkov, ki so v precejšnji meri že na voljo, nemudoma pristopita k resni in temeljiti prenovi t.i. »nove socialne zakonodaje«, v njej jasno ločita strokovno povsem različni področji socialnega skrbstva in družinske politike, tako da bo vsako področje lahko delovalo učinkovito, pregledno in zares v smeri doseganja ciljev, katerim je namenjeno.
V Družinski pobudi smo pri tem pripravljeni konstruktivno pomagati in sodelovati s svojim znanjem, izkušnjami in predlogi.
Tomaž Merše

sobota, 12. januar 2013

Dohodnina 2012 in davčne olajšave za otroke

Podobno kot prejšnja leta smo v Družinski pobudi tudi letos pripravili obrazec za izračun dohodnine, ki omogoča hiter in preprost izračun najugodnejšega načina uveljavljanja davčnih olajšav za otroke. Dobite ga tukaj. Ker ima vsak izdelek lahko tudi napake, si izračun dohodnine z enakimi podatki preverite še na spletni strani DURSa (povezava TESTNI IZRAČUN DOHODNINE), kjer najdete testni izračun dohodnine za leto 2012. Če se vam izračun razlikuje za več kot 1 EUR, preverite, ali ste v oba obrazca res vnesli povsem enake podatke. Če razloga za razliko ne najdete v vnesenih podatkih, mi sporočite, da ugotovim, kje je razlog za razliko, oziroma ali je v obrazcu za izračun morda še kakšna napaka.

Novost letošnjega obrazca je povsem nov izračun otroškega dodatka v skladu z zadnjo zakonodajo (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakon za uravnoteženje javnih financ). Izračun temelji na izračunu dohodkov za leto 2012 (izračun dohodnine), zato bo uporaben in veljaven za odločbe, ki bodo izdane na podlagi vlog od 1.4.2013 naprej, ko bodo tudi CSD začeli uporabljati podatke iz leta 2012. Ker še ne poznamo povprečne plače za leto 2012, izračun za otroški dodatek deluje le na podlagi ocene in zato meje dohodkovnih razredov še niso povsem zanesljive, posledično pa je možna napaka pri določitvi dohodkovnega razreda, če ste blizu meje. Ker gre za povsem nov obrazec, je prav možno, da vsebuje še kakšno napako ali da v njem kaj manjka. Če odkrijete kakšno napako, se priporočam za obvestilo, da bi obrazec lahko popravil.

Informativni izračun dohodnine in davčne olajšave za vzdrževane otroke

Zdaj smo se že navadili, da nam ni več treba izpolnjevati in vlagati davčne napovedi, ampak bomo enako kot zadnjih nekaj let na dom prejeli informativni izračun odmere dohodnine.

Če ste s pomočjo obrazca za izračun dohodnine ugotovili, da se najboljši način uveljavljanja davčnih olajšav za otroke razlikuje od tistega, po katerem ste pri svojih delodajalcih te olajšave uveljavljali med letom ali med letom teh olajšav sploh niste uveljavljali, morate poskrbeti, da bo DURS pri končni odmeri vaše dohodnine upoštevala za vas najugodnejši način.

Pri tem velja, da se za najboljši učinek olajšav otroke vedno deli po mesecih (vsak izmed staršev za nekaj mesecev uveljavlja olajšavo za vse otroke). Če oče in mama uveljavljata olajšave eden za ene otroke, drug pa za druge, je izkoristek zagotovo manjši.

Primer: Oče in mama imata vsak povprečno plačo in tri otroke. Če eden uveljavi olajšavo za dva otroka, drugi pa za enega, bo njun davčni prihranek zaradi otrok 1.763 EUR, če olajšave za vse tri otroke uveljavi le eden izmed njiju, bo davčni prihranek zaradi otrok znašal 1.811 EUR, če uveljavita olajšavo vsak za 6 mesecev za vse tri otroke, pa bo njun davčni prihranek 2.136 EUR. Kot vidite, razlike niso zanemarljive.

Če želite da se ta način upošteva že v informativnem izračunu, morate najkasneje do 5.2.2013 na DURS poslati vlogo »Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2012« V tem primeru bo DURS vaše podatke upošteval že v prvem informativnem izračunu in boste vračilo dohodnine zaradi ugodnejšega izkoristka olajšav za otroke dobili že v poletnih mesecih. Obrazec dobite na vsakem davčnem uradu in na spletni strani DURSa, kjer dobite tudi druge informacije v zvezi z dohodnino za leto 2012 (Tule pa je še neposredna povezava na obrazec.).

Pomembno opozorilo: Vlogo o spremenjenem uveljavljanju olajšav za otroke morata vložiti oče in mama.
Informativni izračun, ki ga starši z olajšavami za otroke običajno prejmemo v mesecu maju, bo po določenem času postal odločba o odmeri dohodnine. Če se s čim v tem izračunu ne bomo strinjali, bomo morali v predvidenem roku vložiti ugovor, da bo DURS naš primer ponovno obravnavala.

Ugovor na informativni izračun je tudi druga možnost za spremembo načina uveljavljanja davčnih olajšav za otroke. Po prejemu informativnega izračuna izračunate najboljši način uveljavljanja davčnih olajšav. Če je ta drugačen od tistega v informativnem izračunu, vložite ugovor na ta izračun. DURS vam bo ponovno odmerila dohodnino in pri tem upoštevala vaše spremembe. Končna odločba bo izdelana šele jeseni in tako boste tudi vračilo dohodnine zaradi ugodnejšega izkoristka olajšav za otroke dobili šele jeseni oziroma proti koncu leta. Tudi pri tem velja, da morata za ta namen vložiti ugovor oba, oče in mama.

Želim vam čim boljši izkoristek davčnih olajšav, predvsem pa veselja in ljubezni v vaših družinah!

Tomaž Merše

Obrazec lahko dobite tukaj.