torek, 8. junij 2010

Konec štipendij za dijake in otroških dodatkov za študente?!


Obetajo se spremembe na področju družinskih socialnih prejemkov

V četrtek, 20. maja, je
Družinska pobuda, društvo za družini naklonjeno družbo, organizirala javno tribuno z naslovom "Starši sprašujemo ministra za družino". Pogovor je tekel predvsem o predlogu novega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo temeljito pretresel veljavni sistem družinskih prejemkov in subvencij.

Gostje javne tribune so bili minister za delo, družino in socialne zadeve
dr. Ivan SvetlikLjubica Šalenger iz Direktorata za družino ter direktor Direktorata za socialne zadeve Davor Dominkuš. Pogovor je vodil predsednik Družinske pobude Tomaž Merše, priložnost za izražanje svojih vprašanj, skrbi in mnenj pa so dobili tudi poslušalci v občinstvu. 
 

Novosti in pomanjkljivosti

Tribuno je odprl Tomaž Merše, ki je na kratko predstavil za starše najpomembnejše novosti v predlogu
zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Po navedbah predlagatelja zakona je njegov glavni cilj zagotoviti učinkovitejšo in pravičnejšo politiko dodeljevanja socialnih transferjev. Najpomembnejše novosti v predlogu pa so:

  • Ukinitev večine otroških dodatkov po 18. letu starosti otrok. Na ta račun naj bi bilo več denarja za državne študentske štipendije, s čimer bi se razširil krog njihovih upravičencev in se povečale njihove vsote.

  • Ukinitev vseh državnih štipendij za dijake do 18. leta. Posledično naj bi bili večji otroški dodatki, zlasti v socialno najbolj ogroženih družinah.

  • Rahlo zmanjšanje prispevkov za otroški vrtec.

  • Povečanje subvencij za prevoz dijakov in študentov.

  • Zmanjšanje subvencije za šolsko prehrano za večino dijakov in uvedba subvencije za malico za osnosvnošolce.

  • Velika "revolucija" v načinu ocenjevanja premoženja, na podlagi katerega je družini podeljen katerikoli družinski prejemek. Do sedaj je bilo edino merilo seštevek družinskih dohodkov, odslej pa naj bi se upoštevale tudi nepremičnine, avtomobili, stanje na tekočih in varčevalnih računih ter vse ostalo premoženje.

Ob vsem tem je Merše ministra opozoril na nekatere pomanjkljivosti in nejasnosti v zakonu. Izpostavil je, da bo veliko družin dijakov, ki danes prejemajo štipendijo, po novem sistemu na slabšem, saj je predlagano povečanje otroškega dodatka nižje od sedanje štipendije. Podobno se bo godilo tudi študentom. Tisi, ki danes prejemajo štipendijo in otroški dodatek bodo kljub višji štipendiji dobili manj. Tisti, ki danes prejemajo vsaj otroški dodatek, kasneje pa ne bodo izpolnjevali pogojev za dodelitev državne štipendije, bodo ostali brez vsakega družinskega prejemka. Za pravičnega pa Družinska pobuda ne more pojmovati tudi novega sistema ocenjevanja premoženja družine, saj ne upošteva kreditov ali družinskega varčevanja. Kot primer je Merše navedel dve družini z enakimi dohodki: prva ima že rešen stanovanjski problem v dovolj veliki hiši staršev in ji ni potrebno ne varčevati ne kupovati stanovanja. Dodhodke lahko potroši sproti. Druga družina pa svojega stanovanja nima, zato zateguje pas in varčuje za stanovanje ali pa odplačuje kredit za že kupljeno stanovanje. Novi sistem drugo družino zaradi privarčevanega denarja prepoznal kot premožnejšo in ji dodelil manjše otroške dodatke kot prvi družini. To kaže, da je predlagani sistem očitno premalo domišljen in bi namesto večje pravičnosti povzročil nove krivice.
Več denarja družinam?
Minister Svetlik je pojasnil, da je namen ukinitve otroških dodatkov za študente in štipendij za dijake poenostavitev in s tem pocenitev same distribucije socialne pomoči. S tem bo ministrstvo prihranilo nekaj denarja, ki bo šel lahko neposredno v roke družinam. Po ministrovi trditvi novi sistem precej večjo stopnjo pomoči namenja tudi ekonomsko najbolj ogroženim družinam. Tako bo do neke mere morda res prikrajšal finančno stabilnejše družine, a bo bolj podprl šibkejše družine. To trditev je s hitrim izračunom Merše takoj ovrgel in pokazal, da bodo poleg družin, ki bodo ostale brez otroških dodatkov, ravno družine z najnižjimi dohdoki izgubile največ. 


Po ministrovih besedah je cilj predloga zakona tudi čim večja pravičnost pri dodeljevanju družinskih socialnih tranferjev. Zato upošteva celoto premoženja družine, a je Svetlik ob tem priznal, da ima sistem še veliko pomanjkljivost v trenutni nerazpoložljivosti podatkov o premoženju, ki ga imajo državljani in državljanke Slovenije v tujini (npr. denar v tujih bankah, nepremičnine v drugi državi ipd.).
Resnici na ljubo bi to pomenilo neenako obravnavanje premoženja doma in v tujini. Zakon bi lahko povzročil množično nalaganje denarja Slovencev v tuje banke, še posebej tistih, ki denar že imajo. Po Meršetovih besedah pa je to še dodaten argument, da predlagani sistem ni dovolj dober in do zagotovitve dovolj dobrih podatkov, ki bi zagotavljali zares enako obravnavo vseh upravičencev, ni primeren za uporabo.
Najbolj ogroženim več na račun finančno stabilnejših


V nadaljevanju pogovora je Davor Dominkuš dejal, da predlog v imenu pravičnosti tudi sicer povečuje prejemke najbolj ogroženih prebivalcev na račun tistih, ki so manj ogroženi. Tako bodo finančno najšibkejše družine otroški dodatek prejemale tudi po 18. letu starosti svojih otrok, večja socialna pomoč bo namenjena invalidom in osebam, starejšim od 65 let, nižja pa osebam, ki so zaposljive. Predlagatelji namreč nočejo spodbujati izkoriščanja socialnih tranferjev s strani dela sposobnih državljanov oziroma skušajo preprečiti zlorabe socialne pomoči.

"Nočemo spodbujati neaktivnosti državljanov"?!


Svetlik ga je dopolnil, da ministrstvo noče spodbujati neaktivnosti državljank in državljanov. Z novim zakonom želi preprečiti, da bi se nekaterim bolj splačalo biti neaktivni in živeti od socialnih prejemkov.
Ta izjava je med udeleženci tribune naletela na buren odziv, saj so se v njej prepoznale tudi matere in očetje, ki so ob večjem številu otrok ostali doma. Njihovo skrb za pet, šest ali celo več otrok pa le težko označimo za neaktivnost. Poleg opozarjanja na žaljivost takšne izjave se je pojavilo tudi vprašanje, ali ministrstvo želi staršem, ki se želijo v polnosti posvetiti svoji družini, odločitev za to še otežiti.
Svetlik je odgovarjal, da v naši družbi starševstvo velja za poslanstvo in ne za poklic. Ljubica Šalenger pa je dodala, da imajo starši prevelika pričakovanja od države: "
Starši so tisti, ki so dolžni skrbeti za otroka. Država pomaga le takrat, ko starši tega ne zmorejo."

Starši v pokojninskem sistemu obravnavani nepravično

Poslušalcev besede predstavnikov ministrstva niso pomirile. Pogovor je prišel do pokojninskega sistema. Če je odločanje za otroke le prostovoljna stvar staršev, naj bo tako tudi pri odločanju o plačevanju prispevkov za pokojninsko zavarovanje, saj so otroci največja naložba tudi v pokojninski sistem. Država je v imenu pravičnosti dolžna bolj podpreti družine z več otroki, saj poleg obveznega plačevanja v pokojninsko blagajno zanjo še prostovoljno "plačujejo" z vzgojo otrok.

To je poudaril tudi Merše: starši so v pokojninskem sistemu obravnavani neenakovredno, saj z vzdrževanjem in vzgojo otrok v sistem prispevajo glavni in najpomembnejši steber, ta pa jim vložka v ničemer ne upošteva in ne priznava. Sporočilo evropskega pokojninskega sistema je: imej čim manj otrok, delaj kariero in služi, da boš imel visoko pokojnino in še velike prihranke za dopolnitev pokojnine. Starševstvo se ne splača, saj starši zaradi vzdrževanja in vzgoje otrok težje gradijo kariero in ne morejo varčevati za svojo starost, pri pokojnini pa bodo prikrajšani, čeprav so ravno njihovi otroci največji in dolgoročni prispevek v pokojninsko blagajno.

Minister je na to odgovoril, da bo v pokojninski reformi na nek način verjetno potrebno upoštevati tudi starševstvo, vendar ni pojasnil, na kakšen način.

Javna tribuna se je končala z zahtevo staršev, naj se v času gospodarske in finančne krize, ki je družine z otroki v povprečju prizadela bolj kot druge državljane, ne nižajo nobeni družinski prejemki, ki so vezani na otroke. Minister in predstavniki Družinske pobude pa so se dogovorili, da se sestanejo in ponovno pogovorijo o spornih in nejasnih določilih predloga zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.