četrtek, 20. september 2012

Da pokojninska reforma ne bo še en protidružinski zakon!

Komentar predlagane pokojninske reforme z vidika položaja staršev in otrok v pokojninskem sistemu
Starši se zavedamo trenutnih razmer in potrebe po tem, da pokojninski sistem postane vzdržen, da ne bomo že danes do nevzdržnosti zadolžili bodočih generacij. Zato podpiramo prizadevanja vlade, da področje uredi bolj racionalno in pregledno, da bo sistem lahko deloval tudi v prihodnje. Pri tem pa pričakujemo, da bodo bremena prilagoditev sistema pravično in sorazmerno razporejena med vse družbene skupine, da se ne bi ponovila zgodba Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je družine obremenil bolj kot druge skupine, čeprav so bile ravno družine najbolj prizadete že zaradi Svetlikovega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki je verjetno najbolj protidružinski zakon v naši državi.
Predlagatelji zadnjega »Vizjakovega« predloga pokojninske reforme predlog opisujejo kot pravičnejši, preglednejši in bližji zavarovalnim principom s hkratnim ohranjanjem solidarnosti in vzajemnosti med generacijami in znotraj generacij. Pa je res tako?
Predlog zanemarja temeljne zakonitosti pokojninskega zavarovanja in zavarovanja nasploh
Preprosto dejstvo pokojninskega sistema in zavarovanja je, da so eden izmed njegovih temeljev otroci upokojenih generacij, ki v času njihovega uživanja pokoja vplačujejo prispevke za sprotno izplačevanje njihovih pokojnin. Glede tega predlagana reforma ne prinaša nobene novosti. Velik del težav večine evropskih pokojninskih sistemov izvira prav iz velikega upada rodnosti v preteklih desetletjih, kar strokovnjaki imenujejo evropska demografska zima. Avtorji večine pokojninskih reform (tudi naše) to preprosto spregledajo in zanemarijo ter se z reševanjem vzrokov za nastalo stanje sploh ne ukvarjajo. Pred kratkim je na to opozorila nemška kanclerka Angela Merkel, ko je povedala, da je za nemško in evropsko gospodarstvo ravno demografska zima eden izmed največjih problemov in da bo nujno potrebno bistveno izdatneje podpreti družino, ki edina lahko ta trend obrne na bolje.  
Eden izmed osnovnih zavarovalniških pristopov je spodbujanje zavarovancev k obnašanju, ki zavarovalnici prinaša dobiček (različni bonusi) in destimulira obnašanja, ki zavarovalnici prinaša izgubo. Pokojninski sistem v Sloveniji (tako obstoječi kot predlagani) deluje ravno nasprotno.
Francoski strokovnjaki so že pred leti izračunali, da zavarovanci brez otrok, z enim in z dvema otrokoma pokojninski zavarovalnici prinašajo izgubo, medtem ko zavarovanci s tremi in več otroki pokojninski zavarovalnici prinašajo dobiček, ki je tem večji, kolikor več otrok ima zavarovanec. Podoben rezultat pokaže tudi naš izračun, po katerem je zaradi danes nižje odmerne stopnje in posledično nižjih pokojnin bilanca pokojninske blagajne približno izravnana že pri dveh otrocih. Ta izračun, ki gotovo ni popoln in ne upošteva vseh dejavnikov, a je po našem mnenju dovolj ilustrativen, pokaže, da ima pokojninska blagajna pri zavarovancu brez otrok v povprečju za približno 4 letne povprečne plače izgube (za toliko namreč izplačane pokojnine presežejo njegove in njegovih delodajalcev v aktivni dobi vplačane prispevke), pri paru s tremi otroki pa približno 8 letnih povprečnih plač dobička (za toliko seštevek prispevkov staršev in prispevkov njunih otrok ter njihovih delodajalcev presežejo njune izplačane pokojnine).
Predlog reforme to dejstvo popolnoma zanemari, saj namesto, da bi povečeval spodbude za starše, le te zmanjšuje in ukinja, tako da bi starši, podobno kot pri super varčevalnem zakonu (ZUJF) izgubili več kot drugi zavarovanci. To je tudi glavni razlog, da predlog pokojninske reforme lahko označimo kot protidružinski.
Pozdravljamo stališča nekaterih strank, ki so že opozorile na tovrstne pomanjkljivosti predloga in najavile pobude za popravke (doslej smo zasledili opozorila glede odnosa do staršev in družin v stališčih NSi in SLS, posredno so na to opozorili tudi v  SD).
Predlog reforme zanemarja otroke kot temelj pokojninskega zavarovanja
Predlagatelji vidijo rešitev pokojninskega sistema v ohranitvi izključno pravic, ki temeljijo na vplačanih prispevkih, pri tem pa povsem zanemarijo, da v preteklosti vplačani prispevki niso glavni, še manj edini temelj tega sistema, saj se vsi vplačani prispevki sproti porabijo za izplačevanje pokojnin trenutnim upokojencem. Plačniki prispevkov za izplačilo tekočih pokojnin upokojenih generaciji so otroci teh generacij.  Vzgoja in vzdrževanje teh otrok v času otroštva in mladosti pomeni velike stroške in obremenitve, ki jih v največji meri nosijo njihovi starši. To pomeni, da starši v pokojninski sistem poleg vplačanih prispevkov (te plačujejo enako kot drugi zavarovanci) prispevajo tudi svoje otroke ali povedano drugače, sredstva, čas in energija, ki jih starši vlagajo v svoje otroke, so tudi vložek in prispevek v pokojninski sistem. To pomeni, da starši v sistem prispevajo veliko več kot drugi zavarovanci. Trdimo, da je nepravično in nepošteno, da pokojninski sistem tega skoraj v ničemer ne upošteva in priznava, predlagana reforma pa bi ta odnos do staršev še poslabšala. Prepričani smo, da je to tudi eden izmed razlogov za upad rodnosti v preteklih desetletjih.
Če predlog zakona že ne prinaša boljšega načina upoštevanja otrok, kot je bonus pri zniževanju zahtevane starosti za upokojitev, potem naj vsaj ta rešitev deluje skladno in konsistentno glede na zakonitosti pokojninskega sistema oziroma sorazmerno s tem, kako število otrok prinaša koristi pokojninskemu sistemu. To pomeni, da mora biti učinek večjega števila otrok progresivno večji kot učinek manjšega števila. Predlog zakona pa deluje ravno obratno, saj priznava le prva dva otroka in v najboljšem primeru še malo tretjega, ostalih pa ne, čeprav sistemu ravno ti prinašajo največ dobička.
Poleg tega predlagana rešitev negira pomembno vlogo očeta v otrokovem razvoju in očetom odreka pravico do znižanja upokojitvene starosti na račun otrok. To ocenjujemo kot strokovno povsem zgrešeno, skregano s prizadevanji strokovnjakov, ki si prizadevajo osvestiti očete glede njihove nenadomestljive vloge v družini in tako prispevati k boljšemu razvoju otrok in boljšim odnosom tako v družinah kot v širši družbi. Ta predlog zakona daje očetom ravno nasprotno sporočilo.
Zato pričakujemo, da se glede bonusa pri upokojitveni starosti zaradi otrok (v 28. členu ZPIZ-2) ohrani veljavna ureditev (glej 37. člen ZPIZ-1):
-          ki pravico daje materi in očetu ter jima daje možnost dogovora o uveljavljanju te pravice, pri čemer ima mati prednost, kadar do dogovora ne pride,
-          po kateri je se časovni bonus odšteva od polne starosti, ki je za posameznika zahtevana kot pogoj za upokojitev (od 65 le ali manj), upokojitvena starost pa se lahko zniža največ do 58 let (v veljavnem zakonu je ta meja 56, a glede na dvig splošne upokojitvene starosti, je ta sprememba sprejemljiva).
-          po kateri je obseg bonusa progresiven glede na število otrok.
Predlog reforme diskriminira poročene otroke
Predlog zakona po eni strani otrokom, ki so upravičeni do družinske pokojnine, pravico do te pokojnine daje tudi v primeru, če prekinejo šolanje zaradi nosečnosti in poroda (ZPIZ – 2, 57. člen), vendar samo če niso poročeni (ZPIZ – 2, 113. člen)! Pri tem niti navidezno ne izenačuje zakonske zveze z zunajzakonsko skupnostjo.
Pričakujemo, da se to določilo o prenehanju pravice do družinske pokojnine zaradi sklenitve zakonske zveze črta iz zakona (ZPIZ – 2, 113. člen), saj je diskriminatorno do zakoncev v primerjavi z otroki, ki živijo v zunajzakonski skupnosti. Poleg tega je tudi povsem nelogično.


Predlog zmanjšuje pravice mater
Predlog reforme ukinja pravico mater, za vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v pokojninsko dobo, če v tem času ni bila obvezno zavarovana (Predlog ZPIZ-2 ne vsebuje določb iz ZPIZ – 1, 189. člen). Kot da skrb za otroka ni bila prispevek v pokojninski sistem?!
Predlog reforme ukinja pravico mater, ki so doma skrbele za svoje majhne otroke, da pod ugodnejšimi pogoji dokupijo leta, ko so doma skrbele za otroke mlajše od treh let (Predlog zakona ukinja določila iz ZPIZ – 1, 198. člen).
Poleg tega tudi materam, ki so že dokupile ta leta zmanjšuje pravice na podlagi teh let, saj jih ne upošteva pri izračunu zavarovalne dobe, ki je potrebna za pravico do pokojnine, ampak samo pri odmeri pokojnine (ZPIZ – 2, 27. člen).
Pri tem velja še posebej opozoriti na dejstvo, da predlog zakona, kljub temu da se pomen dokupljenih let zmanjšuje, zaostruje pogoje za dokup let, saj za ta namen kot najnižjo osnovo določa povprečno plačo. To gotovo ne more bi socialno pravično, saj bi tako postal dokup let za zavarovance z dohodki pod povprečjem praktično nemogoč.
Ukinja se tudi pravica mater, ki doma skrbijo za majhne otroke, da se pod ugodnejšimi pogoji prostovoljno vključijo v pokojninsko zavarovanje.
Pričakujemo, da se to popravi.
Predlagamo za boljšo zaposljivost mater majhnih otrok
Na trgu dela so poleg mladih in starejših iskalcev zaposlitve v zelo slabem položaju tudi starši z majhnimi otroki, še posebej matere, saj pogosto ravno zaradi dejstva, da morajo skrbeti tudi za otroke in družino, težje dobijo zaposlitev, še posebej po obdobju porodniškega dopusta in dopusta za nego otroka. Ob zaostrenih gospodarskih razmerah je to dejstvo izrazitejše, saj delodajalci znižujejo tveganja ob zaposlitvi na minimum. 
Zato predlagamo, da se v predlog zakona tudi za zaposlovanje staršev majhnih otrok uvede enaka obravnava glede plačila prispevkov delodajalcev, kot je v 157. členu predlagana za prvo zaposlitev mladih.
S tako spodbudo delodajalcem, bi postali starši bolj zaželena delovna sila, v času subvencioniranja prispevkov pa bi lahko dokazali, da so zaradi odgovornosti za svojo družino praviloma tudi nadpovprečno produktivni in motivirani.
Sklep
Iz vsega navedenega izhaja, da bi starši poleg drugih zaostritev, katerih bi bili po predlogu zakona deležni vsi zavarovanci, in so v veliki meri verjetno neizogibne, deležni še dodatnih zaostritev in izgub, ki bi jih bili deležni izključno zato, ker so starši in vzgajajo otroke, ki bodo v prihodnosti zagotavljali pokojnine celotni generaciji. Zato, ker v sistem poleg prispevkov s skrbjo za otroke prispevajo več, z reformo izgubljajo več kot drugi. Je to logično, pošteno in pravično?
Predlagana pokojninska reforma je vsaj v odnosu do staršev v očitnem nasprotju s temeljnimi načeli, ki jih predlagatelji navajajo kot vodilo pri pripravi te reforme. Je tudi v nasprotju s programi večine koalicijskih strank in koalicijsko pogodbo, zato pričakujemo, da se predlog popravi, tako da bo tudi otroke upošteval kot pomemben prispevek v pokojninski istem in temu primerno staršem, ki nosijo največje breme vzgoje, izobraževanja in vzdrževanja teh otrok, zagotovil sorazmerno večje pravice iz pokojninskega zavarovanja ali pa jim za enak obseg pravic zaračunaval nižje premije oziroma prispevke.
Pripravili smo tudi konkretne rešitve za izvedbo prej omenjenih predlogov in prosimo tako pristojnega ministra kakor poslance koalicijskih strank, ki imajo pri sprejemanju zakonodaje največji vpliv in odgovornost, da nas povabijo na pogovor, v katerem bi lahko poiskali najboljše in najbolj sprejemljive rešitve.