Minister Mramor vztraja pri zniževanju olajšav za otroke in končno priznava, da nova dohodnina v resnici že na kratek rok (4 leta) pomeni postopno povečevanje davkov in ne razbremenjevanja zavezancev
Seja Odbora DZ za finance in monetarno politiko
V četrtek, 1.4. je bila seja Odbora DZ za finance in monetarno politiko, na kateri so člani odbora obravnavali predloge amandmajev k predlogu zakona o dohodnini. Na seji je sodeloval tudi predsednik Družinske pobude, Tomaž Merše.Na seji se je minister Mramor še enkrat izkazal kot nasprotnik družin saj je odločno nasprotoval ohranitvi olajšav za vzdrževane otroke vsaj na ravni veljavnega zakona. Člani odbora iz vladajočih strank brez SLS so soglasno zavrnili predloga amandmaja poslanskih skupin SDS in NSi, po katerem bi se olajšave za vzdrževane otroke v primerjavi z veljavno ureditvijo kar precej povečale. Predlog bi bil sicer dobrodošel, vendar zaradi svoje visoke cene ni imel možnosti za sprejem. Bolj smo lahko razočarani nad tem, da je bil enako zavrnjen tudi predlog amandmaja Družinske pobude, ki predvideva le ohranitev olajšav od drugega otroka naprej na enaki ravni kot v veljavnem zakonu. Ta predlog bo predvidoma dobil še eno priložnost, saj je dr. Andrej Bajuk napovedal prevzem tega amandmaja in njegovo vložitev na seji zbora. Zavrnjen je bil tudi amandma poslanske skupine SLS, ki sicer ne bi bil povsem ustrezna rešitev problema, a še vedno boljši od predloga poslanskih skupin LDS in ZLSD, ki sta od tretjega otroka naprej predlagali a polovico nižjo progresivnost, kot velja danes in kakršno zahtevamo v Družinski pobudi. Ta amandma je bil sprejet, kar pomeni, da se predlog zakona postopno le izboljšuje, hkrati pa bo tudi v tretji obravnavi še možnost za sprejem še boljše rešitve. Zato je še posebej pomembno, da za našo pobudo zberemo čim več podpisov (po možnosti vsaj nekaj tisoč ali celo 10.000).
V razpravi o usklajevanju olajšav in lestvice z odmero dohodnine, je minister Mramor vsaj posredno končno le priznal, da izračuni Družinske pobude o postopnem povečevanju davčne obremenitve držijo, čeprav sta tako državna sekretarka Kolarjeva kot državna podsekretarka Ferleževa v javnosti to doslej zanikali. Zdaj je povsem jasno, da predlog zakona za večino prinaša le kratkotrajno razbremenitev in potem vsako leto postopno povečevanje stopnje obdavčitve, tako da bomo že v četrtem letu veljavnosti zakona vsi plačevali več dohodnine kot bi je plačevali, če bi se olajšave in lestvica za odmero dohodnine še naprej usklajevale z rastjo povprečne plače in ne z rastjo inflacije, kot predlaga vlada.
Ni komentarjev:
Objavite komentar