Povzetek
Državni zbor je v aprilu 2004 sprejel nov zakon o dohodnini, ki prinaša spremembe za vse zavezance. V nadaljevanju na kratko predstavljamo učinke teh sprememb. Vsi izračuni so izvedeni na podatkih za leto 2002, pri čemer so vse postavke, ki v zakonu nanašajo na leto 2005, preračunane na vrednosti za leto 2002. Razbremenitev
vseh zavezancev z večjo splošno olajšavo
Novi zakon povečuje splošno olajšavo z 11% povprečne plače (PP) na približno 17% PP. Na tej podlagi bo posamezen davčni zavezanec prihranil od 10.000 SIT do približno 100.000 SIT letno, pri čemer bodo zavezanci z višjimi dohodki prihranili več.
Družine dodatno razbremenjene zaradi višje olajšave za prvega otroka
Olajšava za prvega otroka se bo povečala za današnjih 10% PP na približno 13,8% PP. Po odločnem posegu Družinske pobude ostaja olajšava za drugega otroka 15% PP, za vsakega nadaljnjega pa po 5% PP več. To pomeni, da se olajšave za vzdrževane otroke vsem družinam povečajo za približno 3,8% PP. Tako bodo družine v primerjavi z veljavno ureditvijo (upoštevan je skupen učinek splošne olajšave in olajšav za otroke) prihranile od 40.000 SIT do približno 190.000 SIT letno.
Neprimeren izračun minimalnih življenjskih stroškov otroka
Davčna olajšava za otroke naj bi po odločbi Ustavnega sodišča zagotavljala vsaj to, da bi bili minimalni življenjski stroški za vsakega otroka v celoti izvzeti iz obdavčitve. Ker nimamo ustreznega strokovno in verodostojno izvedenega izračuna minimalnih življenjskih stroškov otroka, temelji olajšava za prvega otroka na neprimernem izračunu teh stroškov in je v tem smislu še vedno prenizka. Ocenjujemo, da se je z zadnjim povišanjem olajšava v primerjavi z veljavno ureditvijo za prvega otroka precej približala zahtevi iz odločbe Ustavnega sodišča, olajšava za drugega otroka pa je bila že doslej in ostaja še naprej še bliže tega pogoja. Za vse nadaljnje otroke lahko s precejšnjo gotovostjo ocenimo, da je zanje zahteva iz odločbe Ustavnega sodišča izpolnjena.
V olajšavo tudi stroški za izobraževanje otrok
Na podlagi dogovora med Družinsko pobudo in MF bo v okviru 2% olajšave za nekatere namene (ta olajšava se brez kakšnih tehtnih argumentov znižuje s 3% na samo 2%) mogoče kot davčno olajšavo uveljavljati tudi zneske, ki jih starši namenimo za izobraževanje svojih otrok. Kdor rešuje stanovanjsko vprašanje s pomočjo dolgoročnega posojila, bo lahko na podlagi obresti za to posojilo to olajšavo povečal še za 2% na skupno 4%.
Davčna obremenitev se bo postopno povečevala
Po novem zakonu se olajšave in lestvica za odmero dohodnine ne bodo več usklajevale z rastjo povprečne plače ampak z rastjo inflacije. Če bo povprečna plača še naprej rasla hitreje kot inflacija, to pomeni, da se bo stopnja obdavčitve v primerjavi z veljavno ureditvijo vsako leto nekoliko povečala.
Podrobnejša analiza in komentar predloga
Finančni učinki novega zakona za družine
Primerjava veljavnih in predlaganih olajšav za vzdrževane otroke, pokaže, da se bo olajšava za prvega otroka povečala, za vse nadaljnje otroke pa bo ostala enaka kot danes. To je prikazano v tabeli 1. (PP povsod pomeni povprečno plačo v RS.)
Tabela 1: Sprememba višine olajšave za posameznega otroka: Otrok | 1. | 2. | 3. | 4. | 5. | 6. | 7. | 8. |
Veljavna olaj. v %PP | 10% | 15% | 20% | 25% | 30% | 35% | 40% | 45% |
Predlagana olaj. v %PP | 13,8% | 15% | 20% | 25% | 30% | 35% | 40% | 45% |
Razlika v %PP | 3,8% | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
Tabela 2: Sprememba višine olajšave z družine z različnim številom otrok:
| Število otrok | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 |
| Veljavna olaj. v %PP | 10% | 25% | 45% | 70% | 100% | 135% | 175% | 220% |
| Predlagana olaj. v %PP | 13,8% | 28,8% | 48,8% | 73,8% | 103,8% | 138,8% | 178,8% | 223,8% |
| Razlika v %PP | 3,8% | 3,8% | 3,8% | 3,8% | 3,8% | 3,8% | 3,8% | 3,8% |
V absolutnem znesku to pomeni, da se bo davčna osnova zaradi olajšave za vzdrževane otroke, vse družinam z otroki ne glede na njihovo število znižala za enak znesek (preračunano na leto 2002 bi bilo to nekaj čez 107.000SIT). Davčni prihranek posamezne družine na tej osnovi bi bil v povprečju okrog 25.000SIT letno.
V novem zakonu olajšave niso več opredeljene v odstotkih PP ampak v absolutnih zneskih, ki se bodo vsako leto uskladili z rastjo inflacije v preteklem letu. To pomeni, da bodo le še ohranjale realno vrednost, ne bodo pa se več povečevale skupaj s povprečno plačo, ki je v zadnjih letih rasla za nekaj odstotkov hitreje kot inflacija.
Zakon poleg spremembe olajšav za vzdrževane družinske člane prinaša tudi povečanje splošne davčne olajšave in spremenjeno lestvico za odmero dohodnine. Zato je v tabeli 3 predstavljena še sprememba skupnega zneska dohodnine za zavezance z različnimi dohodki in različnim številom otrok (tudi brez otrok).
Tabela 3: Sprememba letne dohodnine za zavezance z različnimi dohodki in različnim št. otrokSkupni bruto.doh. glede na PP | samski brez otrok | 1 otrok | 2 otroka | 3 otroci | 4 otroci | 5 otrok | 6 otrok |
| 0,4 | -32.049 | -44.308 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 0,6 | -35.615 | -49.967 | -44.848 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 0,8 | -9.834 | -53.532 | -49.294 | -21.375 | 0 | 0 | 0 |
| 1 | -15.797 | -45.575 | -52.860 | -47.209 | 0 | 0 | 0 |
| 1,2 | -22.176 | -52.662 | -44.186 | -50.775 | -43.712 | 0 | 0 |
| 1,4 | -12.008 | -57.382 | -51.273 | -39.972 | -47.277 | 0 | 0 |
| 1,8 | -6.178 | -45.901 | -45.901 | -54.146 | -40.019 | -45.932 | 0 |
| 2 | -4.549 | -44.272 | -44.272 | -46.654 | -47.106 | -49.497 | -24.620 |
| 2,2 | -6.570 | -42.644 | -42.644 | -42.644 | -50.613 | -37.242 | -43.175 |
| 2,4 | -496 | -47.338 | -41.015 | -41.015 | -41.015 | -44.328 | -46.740 |
| 2,6 | 5.579 | -41.264 | -45.502 | -39.386 | -39.386 | -47.228 | -31.639 |
| 2,8 | 8.977 | -35.189 | -39.427 | -43.322 | -37.758 | -37.758 | -38.725 |
| 3 | -6.296 | -39.013 | -33.353 | -39.003 | -36.129 | -36.129 | -45.812 |
| 4 | -82.666 | -115.382 | -98.431 | -75.829 | -47.577 | -24.170 | -34.059 |
| 5 | -92.369 | -146.048 | -146.048 | -146.048 | -123.946 | -90.044 | -50.490 |
Ničle se v tabeli pojavijo pri tistih zavezancih, ki že danes ne plačujejo nič dohodnine in se jim torej ne more še dodatno znižati.
Iz stolpca s podatki za samske zavezance brez otrok je lepo razvidno tudi to, da bo zakon zavezance z najvišjimi dohodki razbremenil bistveno bolj kot dohodkovno šibkejše zavezance, medtem ko bodo nekateri zavezanci v tako imenovanem srednjem razredu brez otrok kljub večji splošni olajšavi zaradi spremembe lestvice za odmero dohodnine plačevali nekoliko več kot danes.
Če drži sedanja napoved MF, da bo povprečna plača v letu 2005 nekoliko nižja, kot so na MF predvidevali ob pisanju predloga zakona, bodo olajšave v odstotkih PP vsaj v letu 2005 v resnici nekoliko višje, kot pa so bile prikazane v gornjih tabelah.
Razbremenitev bo postopno vedno manjša
MF je ob sprejemanju zakona o dohodnini zelo rado poudarjalo ti. »globalno razbremenitev davčnih zavezancev« in znižanje davčne obremenitve stroškov dela s predlaganim povečanjem splošne davčne olajšave. Ob uveljavitvi zakona bo zaradi povečanja te olajšave in olajšave za otroke res prišlo do nižje davčne obremenitve skoraj vseh zavezancev. Zakona pa žal prinaša tudi spremembo usklajevanja davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine, ki bo to znižanje obremenitve že v nekaj letih izničila. Lestvica za odmero dohodnine in olajšave se ne bodo več usklajevale z rastjo povprečne plače kot v veljavni ureditvi, ampak z rastjo življenjskih stroškov, ki je bila v zadnjih letih vedno za približno 3% nižja od rasti povprečne plače.
To pomeni, da bo ob nadaljevanju trendov zadnjih let splošna davčna olajšava, ki bo v prvem letu znašala 17,2% povprečne plače v približno 10 letih zdrknila približno na sedanjih 11% povprečne plače in se potem še naprej zniževala. Tukaj smo zanemarili dejstvo, da zaradi prehodnega obdobja pri uvajanju višje splošne olajšave ta sploh nikoli ne bi znašala 17,2% povprečne plače.
Zaradi spremembe usklajevanja davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine pa bomo višjo dohodnino kot po veljavni ureditvi lahko plačevali že čez pičla 4 leta. Ta rast davčne obremenitve se bo od takrat naprej seveda še nadaljevala.
Novi zakon v primerjavi z veljavno ureditvijo pomeni, da bi se stopnja davčne obremenitve vsako leto postopno povečevala. Vzemimo za primer zavezanca s povprečno plačo brez otrok in privzemimo, da bi bila razlika med rastjo povprečne plače in rastjo življenjskih stroškov še naprej 3% kot je bila zadnjih nekaj let:
| Leto | Stopnja obdavčitve povprečne plače po veljavnem zakonu | Stopnja obdavčitve povprečne plače po predlogu MF |
| 1 | 14,47% | 13,36% |
| 2 | 14,47% | 13,95% |
| 3 | 14,47% | 14,29% |
| 4 | 14,47% | 14,62% |
| 5 | 14,47% | 14,92% |
OPOMBA: Za vsa leta je privzeta stopnja inflacije 3%. V vseh letih je privzeta stopnja rasti povprečne plače za 3% višja kot stopnja rasti inflacije. če bi bila razlika med rastjo povprečne plače in življenjskih stroškov manjša, bi se povečanje davkov zakasnilo za leto ali dve. Če bi bili gospodarsko uspešnejši in bi bila razlika večja od 3%, bi povečanje davkov nastopilo še hitreje.
Vlada napoveduje, da bo v prihodnjih letih razlika med rastjo povprečne plače in rastjo inflacije nižja kot doslej, kar pomeni, da naj bi sedanjo stopnjo obdavčitve dosegli nekaj let kasneje. Čas bo pokazal, kakšna bodo ta gibanja v resnici.
Minimalni življenjski stroški otroka
V zadnjih letih je bilo za različne namene izvedenih več različnih izračunov minimalnih življenjskih stroškov otroka.
V letu 1997 je vlada ob svojem predlogu sprememb davčnih olajšav za vzdrževane otroke predstavila izračun, po katerem naj bi minimalni življenjski stroški otroka takrat znašali 24.523 SIT mesečno ali 17% takratne bruto PP. Če ta znesek z upoštevanjem rasti življenjskih stroškov preračunamo v leto 2002, dobimo znesek 35.003 SIT mesečno ali 14,85% bruto PP za leto 2002. Vlada (vsaj javnosti) ni predstavila podrobnosti izračuna, tako da ga ni bilo mogoče preveriti.
Ob predlogu sprememb davčnih olajšav za vzdrževane otroke, ki ga je v sodelovanju z MF pripravil poslanec Ciril Pucko, se je predlagatelj skliceval na izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki sta ga za potrebe priprave zakona o socialnem varstvu kot podlago za določanje višine socialne pomoči izdelala Tine Stanovnik in Nada Stropnik (na ta izračun se sklicuje tudi MF kot predlagatelj obravnavanega predloga ZDoh). Po tem izračunu naj bi minimalni življenjski stroški otroka v letu 2001 znašali 30.354 SIT mesečno ali 14,1% takratne bruto PP. Če ta znesek z upoštevanjem rasti življenjskih stroškov preračunamo v leto 2002, dobimo znesek 32.479 SIT mesečno ali 13,8% bruto PP za leto 2002. Nada Stropnik je za Delo jasno povedala, da ta znesek omogoča le kratkoročno preživetje, nikakor pa ne življenja v daljšem časovnem obdobju (Delo, 16.5.2002). To dokazuje, da je predlagatelj uporabil napačen izračun oziroma ga je napačno uporabil, saj moramo starši svojim otrokom zagotavljati vsaj minimalne pogoje za življenje na dolgi rok (vsaj 15 do 25 let), ne pa le golega kratkoročnega preživetja.
V aprilu 2002 je vlada sprejela predlog zakona o rejništvu. V njegovi obrazložitvi je predstavljen tudi izračun materialnih stroškov rejenca brez nepotrošnih dobrin (in brez nagrade za rejnika), ki naj bi v letu 2002 znašali 44.853,00 SIT mesečno ali 19,05% takratne bruto PP.
Starši glede na svoje izkušnje lahko potrdimo, da je zadnji izračun še najbližje dejanskim življenjskim stroškom otroka, saj smo v letu 2002 samo za prehrano v šoli plačevali približno 12.000 SIT mesečno (tudi tisti, ki so upravičeni do subvencije za šolsko prehrano), poleg tega pa mora otrok jesti tudi doma (kar nikakor ni poceni, če hočemo otroku zagotoviti zdravo in uravnoteženo prehrano). Poleg tega se že samo v šoli vsak mesec nabere še za nekaj tisoč SIT dodatnih stroškov, otroka pa se potrebno še obuti in obleči, mu zagotoviti življenjski prostor, transport, rekreacijo, mu kupiti učbenike in šolske potrebščine (to pomeni nekaj tisoč SIT mesečno)... Vse to so stroški, ki se jim starši nikakor ne moremo izogniti, vendar jih izračun, na katerega se sklicuje predlagatelj zakona, ne upošteva.
Za primerjavo navajamo nemški izračun minimalnih življenjskih stroškov otroka, ki je podlaga za njihovo davčno olajšavo za otroka (imajo enako odločbo US kot mi) in ugotavlja, da ti stroški znašajo 3.648 EUR letno, kar bi za leto 2002 pomenilo približno 67.000SIT mesečno oziroma več kot dvakrat več kot po izračunu, na katerega se sklicuje naše MF (verjetno si nihče ne upa trditi, da je življenje v Nemčiji več kot dvakrat dražje kot v RS).
Starši razumemo težak materialni položaj države in namesto na takojšnje lahko pristanemo na postopno uresničenje odločbe Ustavnega sodišča o neobdavčenosti minimalnih življenjskih stroškov otrok. Zato lahko kot prvi korak v pravi smeri sprejmemo predlog, da znaša olajšava za prvega otroka 13,8% povprečne plače, čeprav vemo, da so stroški zanj v resnici znatno višji. Nikakor pa ne sprejemamo poniževalnega podcenjevanja našega dela in sredstev, ki jih vlagamo v otroke in so v resnici naložba, katere sadov bo v prihodnosti deležna celotna družba. Zato pričakujemo, da jih država kot take tudi prizna in upošteva in nas ne poskuša prepričevati, da bi bila s tem že v celoti izpolnjena odločba Ustavnega sodišča in da bi bili na ta način minimalni življenjski stroški otrok dejansko v celoti izvzeti iz obdavčitve.
Ni komentarjev:
Objavite komentar