V začetku junija je
MDDSZ dalo v javno razpravo štiri novele zakonov s področja družinske politike
in socialnega varstva.
V Družinski pobudi
pozdravljamo predlagane korake v smeri poenostavitve postopkov, univerzalnosti
v družinski politiki, ločevanja družinske politike in socialnega varstva, skrbi
za šolanje vseh otrok in spodbudi k večji odgovornosti vsakogar za preživljanje
z delom.
Na področju
družinske politike nas posebej veseli, da na pristojnem ministrstvu tudi v
dejanjih kažejo razumevanje za različno naravo družinske politike in socialnega
varstva.
Strinjamo se z
razlago ministrstva, ki pravi, da je v središču družinske politike vsaka
družina in vsak otrok kot naložba v prihodnost celotne družbe, ne glede na
dohodkovni in socialni položaj družine. Tako je ena temeljnih nalog družinske
politike zmanjševanje razlik v življenjski ravni med posamezniki in pari brez
otrok ter družinami z otroki, ki imajo sicer primerljive lastne dohodke. Medtem
je naloga ukrepov socialnega varstva družinam in posameznikom, ki tega ne
zmorejo sami, zagotoviti sredstva za zadovoljevanje vsaj minimalnih
življenjskih potreb. Zato je logično, da se pogoji za pridobitev pravic z enega
ali drugega področja razlikujejo.
V tem smislu podpiramo
rešitve, ki so predlagane:
-
Da pravice otroški dodatek za enega otroka v družini ne bo več vplival na
državno štipendijo drugega,
-
Da se pri odmeri otroškega dodatka, državne štipendije, subvencij za vrtec,
šolsko malico in kosilo ne bo več upoštevalo premoženja družine ter kadrovskih
štipendij in študentskega dela do višine letne minimalne plače.
-
Da pri tako imenovanih letnih pravicah, ki so namenjene družinam z otroki,
ne bo več treba sporočati tako veliko sprememb. Pri tem bo sistem veliko bolj v
službi ljudi in manj predvsem varuh javnih financ, saj se bo v času trajanja
dodeljene pravice o njej ponovno odločalo le na željo upravičenca, ki bo o
cenil, da se mu je materialni položaj tako poslabšal, da bo zaprosil za ponovni
izračun. Sicer se bo o podaljšanju pravic odločalo samodejno po izteku.
-
Širitev kroga upravičenih dijakov in študentov do državne štipendije z
uvedbo dveh novih dohodkovnih razredov, tako da bo zgornja dohodkovna meja za
pridobitev državne štipendije enaka kot za otroški dodatek. Tako bo državna
štipendija polnoletnim dijakom in študentom dejansko nadomestila otroški
dodatek, ki jim ga je ukinila Svetlikova reforma leta 2012.
Ker je v javnosti
nekaj polemike glede opustitve upoštevanja premoženja pri odmeri letnih pravic,
bi radi poudarili, da v Družinski pobudi ta predlog podpiramo in ocenjujemo, da
je utemeljen in pošten.
Ministrstvo
pravilno ugotavlja, da je premoženje praviloma rezultat preteklih dohodkov, ki
so bili pri družinah, ki pošteno izkazujejo vse svoje dohodke, že obdavčeni in
v preteklih letih upoštevani pri odmeri letnih pravic. Zato je zanje
upoštevanje premoženja pri odmeri letnih pravic krivično in predstavlja
nekakšno ponavljajoče se ponovno obdavčevanje in upoštevanje preteklih
dohodkov, ki so že bili obdavčeni in že upoštevani pri odmeri pravic iz javnih
sredstev. Družine ga upravičeno doživljajo kot kaznovanje za preudarno ravnanje
in zagotavljanje lastne ekonomske podlage za boljšo socialno varnost.
Upoštevanje
premoženja pri odmeri letnih pravic iz javnih sredstev torej postavlja družine,
ki so del preteklih dohodkov prihranile in jih vložile v ustvarjanje lastne
dolgoročne ekonomske osnove in socialne varnosti, v slabši položaj kot družine,
ki so ob enakih dohodkih vse dohodke sproti porabile in so zato zdaj upravičene
do višjih letnih pravic iz javnih sredstev, kot družine, ki so ob enakih
dohodkih za sprotne izdatke porabile manj in ustvarile premoženje za
izboljšanje svoje sociale varnosti.
Strinjamo se, da
morajo biti letne pravice iz javnih sredstev čim bolj neodvisne od premoženja,
saj mora država vsakogar, tudi družine, spodbujati k čim večji ustvarjalnosti,
samostojnosti in neodvisnosti. To bogati celotno družbo. Morebitna še višja
stopnja upoštevanja premoženja pri odmeri letnih pravic iz javnih sredstev bi
starše spodbujala, da živijo iz rok v usta in naj bodo čim bolj odvisni od
države. Tak pristop na koncu siromaši celotno družbo.
Zdi se nam škoda,
da ministrstvu ni uspelo upoštevanja otroškega dodatka izločiti tudi iz odmere
denarne socialne pomoči, saj bi bila tako ločitev družinske politike in
socialnega varstva še bolj čista. Razumemo pa pojasnilo, da jim z obstoječimi
simulacijskimi orodji v tako kratkem času ni bilo mogoče ustrezno prilagoditi
odmere denarne socialne pomoči in to načrtujejo v prihodnje.
Z veseljem
pričakujemo avtomatizirano izdajanje informativnih izračunov za letne pravice
po zgledu informativnih izračunov za dohodnino. Postopki bodo preprostejši tako
za uporabnike kot za CSD.
Kar nekaj
predlaganih rešitev smo v preteklosti že predlagali tudi v Družinski pobudi in
nas zelo veseli, ko jih vidimo v zakonskih predlogih. Upamo, da bodo na koncu tudi
sprejete in uveljavljene.
Družinska pobuda
