ponedeljek, 21. december 2009

Draga članica, dragi član Družinske pobude!

 Spet je leto naokoli in božični prazniki ter novo leto bodo vsak čas tukaj.

Božična zgodba nam sporoča, da je sam stvarnik prišel med ljudi kot novorojeni otrok v vsej nebogljenosti in popolni odvisnosti novorojenca od staršev kakor vsak drug človeški otrok. Kakšno neverjetno zaupanje stvarnika v človeka se skriva v tej zgodbi! Se starši sploh zavedamo veličine svojega poslanstva ob sprejemu novega bitja, ki nam je zaupano, ki samo brez nas ne more prav nič, a nosi v sebi že vse potenciale svojega bodočega razvoja? Kako dragocen potencial skriva v sebi ljubezen med možem in ženo, ki more podariti celo novo življenje! Temu se starši verjetno nikoli ne bomo mogli dovolj načuditi in biti za to dovolj hvaležni.



Zato vam v času božičnih praznikov in v novem letu želimo, da bi se znali veseliti vsega lepega v svojih družinah, ter bi še bolj zavestno, živo in polno živeli svoje poslanstvo moža in žene, očeta in matere ali katerokoli drugo poslanstvo. 


Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude s sodelavci

11 komentarjev:

  1. Malo sem zmedena. Kdo je zdaj stvarnik? Jezus ali bog? Pa še nečesa ne razumem - glede na to, da je Marijo oplodil bog, za otroka pa je skrbel Jožef, ali to pomeni, da je imel Jezus dva očeta?

    OdgovoriIzbriši
  2. Da ne boste več tako zelo zmedeni. Po krščanskem nauku, iz katerega izhaja tudi božična zgodba oziroma dogodek, sta Jezus in Bog Oče dve osebi istega enega Boga. Oba skupaj sta tudi Stvarnik.
    Glede drugega vprašanja bi pa lahko vedeli, da je oče lahko le eden, drugi pa le skrbnik. Za to ne potrebujete razlage kakšnega verskega nauka, to vam lahko pove že naravna logika.

    OdgovoriIzbriši
  3. Spoštovani g. Tomaž

    Spremljam vaše delo in vas občudujem, kako znate trdno stati za nečem, kar ste razpoznali in spoznali za resnično. Tudi na forumu spremljam vaše odgovore in mislim, da ste "družinska enciklopedija na dveh nogah" - tako se včasih pošaliva z možem.
    Bi pa rada opozorila na nekaj - upam, da mi ne boste zamerili.
    Če nekdo na demokratičnem mediju, kot je spletna stran ali forum postavi vprašanje, je treba zelo zelo malo, pa je z vaše strani deležen ostre obravnave "z vsemi topovi". Razumem, da se vam kakšno vprašanje zdi butasto, ampak zato pa je vprašanje, da se razjasni, kar nekomu ni jasno.

    Želim si, da bi bolj jasno videli razliko med ljudmi, ki se trudimo(jo) živeti življenje in oblastniki, ki bolj ali manj gledajo, kje bi še kaj pridobili na račun tistih spodaj. Povsem primerno je namreč, če tiste zgoraj obdelate, kot jim gre. Če trdno stojite za svojimi stališči in se ne pustite. Če ste pri tem včasih tudi malo bolj ostri. Tako ste učinkoviti v odnosu do ljudi, ki so na položaju moči.

    Drugače pa je z ljudmi, ki pridejo mimo, vržejo misel ali dve, kakšno vprašanje, ki jih žuli. Če to ni čisto v skladu z vašimi prepričaniji, še ni nujno dobro, da se vsuje ploha nanje... Tak človek bi bil lahko podpornik vašega društva. Ko doživi ploho ali pa le nekaj ostrih, tudi omalovaževalnih besed, se spremeni v nasprotnika, četudi je bil mogoče simpatizer. Za vaš projekt je torej izgubljena priložnost.

    Vsakdo, ki v ta svet prinaša neko idejo, novost, neko prizadevanje, mora biti marketinški agent (trgovec) za to idejo. Za idejo mora pridobiti čimveč ljudi in jih čimmanj odvrniti. S stremljenjem, da bi ljudem dokazali, kako se motijo ali kako nimajo pojma, delate največjo škodo sami sebi in svojemu projektu.

    Tako sliko sem si ustvarila, ko gledam to spletno stran in forum. Mogoče sem daleč od resnice, vendar vtis je tak.

    Jaz vidim največjo novost, ki jo je človeštvu prinesel Jezus (pa naj je bil v svoji osebi tudi stvarnik ali ne) to, da ni nikoli na akcije drugih ljudi odgovarjal z reakcijami, ki bi v svojem temelju imele kakšno nestrpnost, pomanjaknje ljubezni ali zlo. Mize je prevračal samo enkrat. Farizejstvo je obsodil ne da bi obsojal ljudi, ki so bili farizeji, saj je Nikodema sprejemal ipd.

    Z lepimi željami in upanjem na še mnoge uspehe pri vašem delu. Monika K.

    OdgovoriIzbriši
  4. Tudi Sanjino vprašanje je duhovita replika. Jaz sicer mislim, da je Marija (če je sploh kdaj bivala) zanosila po naravni poti, saj v medicini še ni nikjer podatka, da bi človek zmogel samospočetje. Pri nekaterih živalih je to sicer dokazano možno. Tako, da je njen mož Jožef ( če je tudi on sploh kdaj bival) bil oče in skrbnik tega otroka. Ostalo ni naravna logika stvari, temveč namigovanje ali bolje verska razlaga.

    OdgovoriIzbriši
  5. Fidelio, ali vi božično zgodbo razumete kot samospočetje? To se vam zdi verska razlaga?
    Ali res tako zelo nič ne razumete ali se samo delate, ker vidite še eno priložnost za posmehljivo obravnavo vsega verskega?

    OdgovoriIzbriši
  6. Jaz se nikomur ne posmehujem. Poskušal sem replicirat na Sanjino in vašo repliko, ki ste jo umaknili (ne vem zakaj - ste se je sramovali ali pa poskušate manipulirati). Zgodbo sem reinterpretiral in jo umestil v biološki (dejanski) kontekst zato, ker ste sami napisali, da je "ostalo logika stvari". In sem poskusil to logiko stvari razložiti. Preprosto zato, da bomo vedeli o čem se pogovarjamo.
    Vaša poslanica temelji na tem, da je bil otrok podarjen s strani boga - jaz pa sem samo odgovoril, da otrok verjetno ni bil podarjen (nikjer ne piše, da bi bil posvojen) in da sta imela Marija in Jožef pomembno vlogo pri njegovem nastanku. To je seveda moja interpretacija. Vaša je drugačna. Vsak si lahko izbere interpretacijo kakršno želi, saj klepetamo o izmišljeni pravljici in ne znanstveni temi. Če pa spet želite - ali ni mogoče, da Pravoslavna Cerkev uči ravno to, da je bil Jezus spočet po naravni poti? In je zato njena razlaga pravljice mogoče bolj verjetna kot razlaga Katoliške cerkve?

    OdgovoriIzbriši
  7. Hvala za opozorilo glede izginulega komentarja. Poskusil sem ugotoviti, kako se je izbrisal, a se to ne beleži. Na srečo sem ga še imel na poštnem strežniku in ga lahko vrnem. Žal ga na isto mesto ne morem več vrniti, tako da ga pač dodajam tukaj.

    Izginuli odgovor Sanji z dne 21.12.2009:
    Da ne boste več tako zelo zmedeni. Po krščanskem nauku, iz katerega izhaja tudi božična zgodba oziroma dogodek, sta Jezus in Bog Oče dve osebi istega enega Boga. Oba skupaj sta tudi Stvarnik.
    Glede drugega vprašanja bi pa lahko vedeli, da je oče lahko le eden, drugi pa le skrbnik. Za to ne potrebujete razlage kakšnega verskega nauka, to vam lahko pove že naravna logika.

    OdgovoriIzbriši
  8. Fidelio, v enem izmed svoji komentarjev ste izrazili prepričanje, da je stran, na kateri se pogovarjava, gotovo katoliška. Če kaj veste o verovanju, veste, da je verniku njegova vera dragocena in sveta. Kljub temu, da nimate nobenega objektivnega dokaza, da je vera povsem brez podlage (enako kakor vernik nima objektivnih dokazov za svojo vero - zato pa se tudi imenuje vera in ne dokazano dejstvo), v debati z ljudmi, za katere menite da so katoličani, vsebino njihove vere imenujete "izmišljena pravljica". Kako naj to imenujemo drugače kot posmehovanje. Pri tem nikakor ne mislim, da bi se morali z versko razlago strinjati. Tudi nimam nič proti, če o njej mislite, kot ste zapisali. Vendar pa to izraženo na tak način v pogovoru z nekom, ki ga imate za vernika v to "pravljico", zelo težko izraža kaj drugega kot posmeh in norčevanje. To je zelo podobno, kot če bi se nekdo norčeval iz česarkoli, kar je dragoceno za vas, npr. vaših staršev, otrok ali še bolje iz vaše izbire življenjske sopotnice...
    Sprašujem se, ali bi se odzvali v enakem slogu, če bi za božično-novoletno voščilo namesto iz krščanskega izročila zajemal iz kakšnega bolj vzhodnega? Doslej še nisem doživel, da bi se kdo obregnil v kaj takega. Zanimivo, da je ravno krščanstvo tak trn v peti?

    Svoje trditve glede nauka pravoslavne Cerkve pa še malo preverite, da se ne boste še kje drugje osmešili s svojim širokim znanjem.

    OdgovoriIzbriši
  9. Tomaž, jaz zelo dobro vem, da je nekomu njegova vera dragocena in ljubezen do nje celo enači z ljubeznijo do lastnega otroka. Prav. Če tako čuti. Jaz mu te pravice ne odrekam.
    Tako kot vi meni ne odrakete pravice, da si mislim o tej isti veri da je izmišljena pravljica, za katero sem tudi razložil zakaj tako mislim.
    Da ne bo pomote - vsaka vera (krščanstvo, islam, judaizem, vzhodne religije...) je zame izmišljena pravljica - saj je njeno sporočilo isto, kot je sporočilo dobro napisane pravljice. In to je ZAME tudi vse. In zato to vanjo ne vpletam naravno logiko stvari.

    Kar se tiče omenjenega nauka Pravoslavne Cerkve - je bilo res napačno. In napako priznam - zato je tudi moje znanje res lahko široko - tako kot ste napisali.

    Kar se tiče posmeha - mene osebno ne žali, da vi čutite do svoje vere tako kot pač čutite. Res pa je, da je za vernika dogmatično slabšalno misliti o veri drugače kot o svetinji - in je vsako mnenje, ki se ne strinja s to dogmo apriori slabšalno. Ampak to je problem dogme, ne mojega mnenja.
    Zato seveda ne morete od mene pričakovati, da bom na podlagi vaše dogme svoje mnenje "prikrojil" tako, da bo za vas slišati sprejemljivo. Jaz se hipokrizije ne grem.

    OdgovoriIzbriši
  10. Fidelio, če niste razumeli, kaj sem vam v zadnjem odgovoru hotel povedati v zvezi s posmehom, nima smisla, da nadaljujeva na to temo, saj namesto splošnega pogovora o odnosih med različno verujeočimi, vse zreducirate na osebno podtikanje domnevnih stališč in občutij konkretnega sogovornika.

    Če ste moj odgovor razumeli kot pričakovanje, da boste "svoje mnenje "prikrojili" tako, da bo zame slišati sprejemljivo", ga pač niste razumeli. Morda ga kdaj boste. Za zdaj se mi dodatno pojasnjevanje ne zdi več smiselno.

    OdgovoriIzbriši
  11. Tomaž, verjemite, da sem vas zelo dobro razumel, saj niste ničesar napisali dvoumno in sem svoj odgovor brez težav tudi utemeljil. Zato se ne bom ponavljal.
    In brez skrbi, mislim, da mi ne bo težko (glede na vaše zapisane izjave), da bi vas razumel tudi v prihodnje.
    Ostalo ne bom komentiral - prepustiva, da o tem sodijo bralci, ki si bodo dialog prebrali (da le ne bo ponesreči romal v koš, pardon, v strežnik).

    OdgovoriIzbriši