Kaj lahko na kratko povemo o letu, ki se izteka
Iztekajoče leto je bilo v znamenju spoznavanja nove vlade ter njenega načina dela in seveda gospodarske in finančne krize. Glede na pretekle izkušnje z odnosom strank, ki so prevzele oblast, do družin in družinske politike, od nje nismo pričakovali veliko in zato vsaj v prvih mesecih nad njeno pričakovano nedejavnostjo na tem področju niti nismo bili preveč razočarani. Mislili smo si, da če vlada na družinskem področju ne dela nič, na njem vsaj ne dela škode. Pravilnost takega mnenja se je pokazala v zadnjih mesecih, ko je vlada začela posegati tudi na družinsko področje.
Zakonodaja in dialog z oblastjo
Na OZ v mesecu maju smo napovedali, da bomo v jesenskih mesecih poskusili navezati stike na ministrstvih, ki imajo največji vpliv na položaj družin v naši državi.
Glede na napovedane zakonodajne spremembe smo v mesecu septembru najprej zaprosili za sestanek na Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve ter na Ministrstvu za zdravje.
Na prošnjo so se najprej odzvali na Ministrstvu za zdravje in tako sva se Peter Grabner in Tomaž Merše 16. oktobra sestala z državnim sekretarjem na tem ministrstvu dr. Ivanom Erženom. Pogovarjali smo se predvsem o napovedanih spremembah glede pravic staršev na področju zdravstvenega zavarovanja, ki so pred meseci precej razburile javnost. Naj spomnim, da se je govorilo o neplačanem prvem dnevu bolniške odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana in o močnem znižanju nadomestila za tako odsotnost z dela. Državni sekretar nama je zagotovil, da na področju pravic do bolniške odsotnosti z dela zaradi nege družinskih članov sprememb ne bo. No, v takih okoliščinah žal ni bilo možnosti za pogovor o kakšni izboljšavi na tem področju.
Na sestanek na MDDSZ smo čakali precej dlje in je do njega prišlo šele 5. novembra. Sestali smo se s predstavniki direktoratov, ki pokrivajo področje družine, pokojninskega sistema in štipendiranja. Predstavili smo svoje pomisleke glede položaja večjih družin v novem sistemu štipendiranja, opozorili smo na pomanjkljivosti na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov, največ pozornosti pa smo zaradi napovedane »modernizacije pokojninskega sistema« posvetili položaju staršev v pokojninskem sistemu. Sestanek je potekal v zelo konstruktivnem vzdušju, ali se bo kaj dejansko premaknilo, bomo pa še videli. Takrat smo se dogovorili za še en sestanek na direktoratu, ki je odgovoren za pokojninski sistem, ki je bil 16. novembra. Na tem sestanku so predstavniki MDDSZ pokazali veliko zanimanja za naše predloge glede dodatnega obveznega pokojninskega zavarovanja staršev, ki bi ga plačevala država, in bi nadomestilo sedanje časovne bonuse pri upokojevanju staršev. Dogovorili smo se, da v Družinski pobudi svoj predlog še nekoliko predelamo in ga pošljemo MDDSZ v preučitev. To smo v začetku decembra tudi storili in še čakamo na odgovor.
V zadnjih treh mesecih nam je največ dela povzročil predlog novega družinskega zakonika, za katerega verjetno že veste, da predlaga radikalno spremembo definicije zakonske zveze, družine in sistema posvojitev otrok, da omenim le najbolj sporne rešitve v predlogu. Prinaša tudi nekaj dobrih rešitev, vendar te ob tako postavljenih temeljnih določbah zakona kar nekako zbledijo. Morda se komu zdi, da ne gre za tako pomembne spremembe, da bi jih morali na vsak način poskusiti preprečiti, vendar smo mnogi prepričani, da ni tako, saj se predlagane spremembe tičejo prav vsakega izmed nas. Prav vsak otrok (tudi naš in vaš) lahko izgubi starše in se znajde v položaju, ko potrebuje rejništvo ali posvojitev. Danes nam zakonodaja zagotavlja, da bo otrok v tem primeru z veliko verjetnostjo prišel v urejeno družino utemeljeno na zakonski zvezi moža in žene. Predlagani zakonik tega ne daje več in omogoča, da se otrok znajde v skupnosti, v kakršno ga verjetno nihče izmed nas ne bi želel poslati. Poleg tega predstavljata definiciji zakonske zveze in družine temelje dojemanja osnovnih družinskih razmerij in tako močno vplivata na vrednostni sistem ter družbo, v kateri bodo živeli naši otroci, vnuki, pravnuki... Glede tega nam verjetno ne more biti vseeno, kajne?
Zato vas prosim, če lahko naredite karkoli, da ta zakonik ne bi bil sprejet, da to tudi naredite. Najmanj, kar lahko storite, je podpis peticije »Za družino in pravice otrok«.
Ni komentarjev:
Objavite komentar